Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Antizatiralno socialno delo
Širok pojem, ki zajema več praktičnih pristopov v socialnem delu, kot npr. radikalno, struktu-ralno, feministično, antirasistično, kritično socialno delo itd. Ne gre zgolj za en praktičen pri-stop, temveč ga lahko razumemo kot perspektivo v mnogih praktični strokovnih pristopih, vsem pa je skupno načelno izhodišče – socialna pravičnost. Gre za perspektivo oz. pristope, ki se soočajo z družbenimi razlikovanjem, strukturnimi neenakostmi in temelji na bolj občutljivih pristopih. Mnogi avtorji prepoznavajo dva ključna pristopa antizatiralnega socialnega dela: delo na mikro ravni (delovni projekti pomoči s posameznikom, skupinami, skupnostmi) in delo na makro ravni (soočanje, preseganje družbene izključenosti). V obeh primerih lahko govorimo o konceptu krepitve moči, in sicer na individualni in kolektivni ravni. (Glej tudi pojem Antidiskriminacija).
Diskriminacija
Proces, kjer so ljudje oz. skupine, ki pripadajo določenim družbenim katego-rijam, podvrženi družbeni kategorizaciji in se znajdejo v neenakih razmerjih moči – gre torej za proces, kjer so določene skupine v neprivilegiranem položaju, so zatirane, onesposobljene, iz-ključene. Diskriminacija je nepravična, neenaka obravnava posameznika ali skupine oz. obna-šanje, ki temelji na stereotipnem posploševanju in je v nasprotju z interesi marginaliziranih sku-pin (ženske, etnične manjšine, starejši ljudje itd.). Procesi, ki prispevajo k diskriminaciji, so: družbena kategorizacija, marginalizacija, nevidnost, dehumanizacija, obtoževanje, infantilizaci-ja, medikalizacija, trivializem itd. Ti se med seboj ne izključujejo, temveč so v medsebojni po-vezavi, se prepletajo in pogosto spodbujajo medsebojno nastajanje.
Etnična skupina
Skupina, ki je definirana v nasprotju z normami, ki veljajo za dominanten del družbe. Sami sebe oz. skupine, kateri mi pripadamo, nikoli ne označimo za etnično, saj gre za lastnost, ki jo pripisujemo »drugim«. Vendar dominantna skupina ni nič manj »etnična« od »etnične skupine«, saj etničnost ni lastnost skupine, temveč se ustvarja v odnosih. Zato govo-rimo o etnični večini in etnični manjšini.
Manjšina
Pojem, ki ne opredeljuje skupin zgolj po njihovi številčnosti oz. v statističnem smi-slu, temveč označuje družbene skupine z manj družbene moči. Manjšina je družbena skupina, ki je v neenakem izhodiščnem položaju v primerjavi z večino, njene člane pa povezuje skupin-ska solidarnost oz. občutek pripadnosti. Pogosto se njeni pripadniki dojemajo ločeno od veči-ne. Značilna je poseljenost na obrobju, v izoliranih, oddaljenih predelih mest ali naselij – zato govorimo o socialni in fizični marginalizaciji manjšin. Medtem ko se pojem »stare manjšine« nanaša predvsem na pripadnike različnih kultur ali etničnosti znotraj večine, pa pojem »nove manjšine« opredeljuje družbene skupine, ki se bolj kot po kulturi ali etničnosti razlikujejo od večine po drugih družbenih značilnostih (spol, starost, spolna usmerjenost, izkušnja sodobnega migriranja iz tretjih držav sveta itd.).
Nasilje
Nasilje je v socialnem delu široko definirano zaradi zavedanja, da je namen nasilja podrediti, ponižati, razčlovečiti in poškodovati drugo osebo, da bi jo obvladovali in imeli moč nad njo. Nasilje je vedenje, ki ga nekdo namenoma izbire, da bi poškodoval in prizadejal bolečino drugemu, vendar ne gre le za dejanja, temveč tudi za odnos povzročitelja nasilja do ljudi, za njegova prepričanja, norme in vrednote. Nasilje je način vzpostavljanja dominacije nad ljudmi in sredstvo za odvzem avtonomije in svobode tistih, nad katerimi se izvaja. Vključuje zelo različna dejanja in vedenja, kot je uporaba fizične sile, ustrahovanje, zastraševanje, izsiljevanje, zasledovanje in drugo. V socialnem delu se z nasiljem najpogosteje srečujemo v kontekstu partnerskih ali družinskih odnosov, kjer so žrtve nasilja najpogosteje ženske in ko gre za nasilje nad otroki. V manjši meri, vendar nič manj pomembno pa se je spopadati z nasiljem na podlagi etničnega porekla, spolne usmerjenosti, identitete ali izraza...
Posilstvo
Vsaka penetracija v vagino, v anus ali oralna penetracij, ki je storjena bodisi s spolnim organom druge osebe ali pa s predmetom in brez privolitve žrtve. Ta definicija vključuje posilstvo moških ali transspolnih oseb in omogoči, da se kot posilstvo razumejo tudi dejanja, storjena s predmeti. Definicija tudi ne omenja sile kot pogoja za klasifikacijo dejanja kot posilstva, temveč so kot posilstvo klasificirana vsa dejanja, kjer ni privolitve žrtve. Posilstvo je lahko storjeno s fizično silo, prisilo ali močjo avtoritete. Lahko je storjeno, ko oseba ne more dati privolitve (stanje omamljenosti ali nezavesti) ali ni v stanju dati privolitev, če gre za intelektualno ovirano osebo ali za otroka. Pravne definicije posilstva se v dvajsetem stoletju hitro spreminjajo, vendar so lahko ožje od tukaj navedene in slonijo na prepričanju, da je posilstvo le tisto dejanje, ko je bila uporabljena sila in so se ženske dejavno upirajo in to lahko dokažejo s fizičnimi poškodbami, kar lahko kaže tudi na ...
Različnost
Koncept, ki se nanaša na dejstvo, da smo ljudje posamezniki, prav tako se veže na dejstvo, da je družba ustvarjena iz različnih skupin, kjer so moč, vpliv in priložnosti neenako razporejene. Ko vstopamo v interakcije z drugimi ljudmi, nikoli ne vstopamo iz nevtralne pozi-cije, temveč vedno s sabo nosimo celoten nabor osebnih in kulturnih vrednot, prepričanj, pred-videvanj. Te so odvisne od človekove pripadnosti določenim družbenim skupinam, kot so: spol, starost, etnična pripadnost, razredna pripadnost itd. Ti dejavniki pomembno vplivajo na interakcije med ljudmi. Tako se med moškim in žensko, belopoltim in temnopoltim, pripadni-kom etnične večine in pripadnikom etnične manjšine, mladim in starim človekom itd. razvijajo interakcije, ki jih omenjeni dejavniki v odnosu močno zaznamujejo.
Socialna ekonomija
Najpogosteje se opredeljuje kot ekonomija tretjega sektorja in deluje na presečišču gospodarskega in socialnega razvoja, saj je sestavljena iz dejavnosti, ki ponujajo izdelke ter storitve s socialnim učinkom na gospodarsko vzdržen način. Glavni motiv ni ustvarjanje dobička, temveč skozi ekonomsko vzdržno dejavnost delovanje na motivih trajnostnega razvoja, zaposlovanja ranljivih skupin ter zasledovanje splošnega javnega in skupnega dobra.
Socialni konstruktivizem
Na podlagi fenomenološke filozofije Edmunda Husserla in Martina Heideggera se je v drugi polovici dvajsetega stoletja, tudi preko Alfreda Schutza, v družboslovju pojavil dvom v "objektivno resničnost" in "racionalnega človeka", ki to "objektivno resničnost" lahko spozna. Predpostavka je, da družbeni akterji v medsebojni interakciji ustvarjamo razlage resničnosti in fenomenom, dogajanju pripisujemo pomene in razlage. Tako "objektivna resničnost" ni več dano dejstvo, ki ga razumsko proučujemo, temveč je plod naših razlag. Berger in Luckmann sta v drugi polovici šestdesetih s knjigo Družbena konstrukcija realnosti vnesla ta pogled - predvsem - v sociologijo. Pri tem sta se, ob že navedenih filozofih - naslonila še na Georga Herberta Meada. Soroden pojem je Socialni konstrukcionizem. Oba pojma, tako socialni konstruktivizem kot socialni konstrukcionizem, sta pomembno vplivala na teoretske tokove v sodobnem socialnem delu. Pretežno ju povezujemo s t. i. "postmodernimi paradigmatskimi prelo...
Socialno delo v delovnem okolju
Praksa socialnega dela, ki poteka v raznolikih oblikah delovnih organizacij, katere primaren namen je delo z vsemi zaposlenimi. V tem primeru ne govorimo o uporabnikih storitev socialnega varstva, temveč o zaposlenih v določenem podjetju ali drugi obliki javne ali zasebne organizacije. Cilj dejavnosti, kot so programi za zaposlene, svetovanje, informiranje, zastopanje ter priskrbovanje, je povečanje kakovosti življenja zaposlenih v delovnem okolju in tudi zunaj njegovih okvirjev.