Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Zasvojenost
Odvisnost, okrog katere si oseba na trajnejši način organizira obsežna področja vsakodnevnih rutin. V tem smislu gre za globljo oz. hujšo stopnjo odvisnosti. Razlika je pomembna zlasti z vidika socialnega dela, saj nas opozarja, da ni že vsaka odvisnost (nujno) zasvojenost, medtem ko je vsaka zasvojenost hkrati tudi odvisnost.
Zasvojenost
Kulturni, družbeni in medicinski koncept opisovanja sprememb pri posamezniku, ki se zgodijo na telesni, duševni in socialni ravni in so posledica rednega, ponavljajočega, intenzivnega vnosa psihoaktivnih snovi v telo ali različnih rednih, ponavljajočih in intenzivnih človekovih vedenj. Najbolj avtoritaren model razlage zasvojenosti je medicinski, po katerem je zasvojenost stanje kemičnega neravnovesja možganov in naj bi jo obravnavali kot bolezen. Močan vpliv na razlago zasvojenosti ima psihiatrija, ki se osredotoča na prepoznavanje simptomov zasvojenosti in manj na razgaljanje vzrokov. Družbeno kritične študije obravnavajo zasvojenost kot kulturno in zgodovinsko specifičen koncept, ki je povezan z ideali samo-nadzora, avtonomije in produktivnosti. Razlage in oblike obravnave zasvojenosti so v medsebojnem razmerju – področje obravnave vpliva na definiranje problema.
Kemična zasvojenost
Lahko nastane ob uporabi v slovenski družbi "dovoljenih" (cigareti, nikotin, kofein, predpisana zdravila, alkohol, lepila) in nedovoljenih drog (marihuana – THC, kokain, heroin, LSD, metamfetamini, speed...).
Zasvojenost z drogami
Na področju zasvojenosti z drogami ni enotne definicije, ki bi jo upoštevala tako politika, znanost kot tudi splošna javnost. Pogosto se zasvojenost z drogami enači z odvisnostjo od drog in se oba pojma zamenjuje kot sinonima, vendar je odvisnost ožji pojem in se nanaša na telesni in psihični odziv ob vnašanju substance (Glej tudi Odvisnost). Razvoj zasvojenost z psihoaktivnimi substancami, je odvisna od farmakoloških značilnosti substance, načina, pogostosti, količine in časa uporabe, osebnostnih in telesnih značilnosti.
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Abstinenca
Abstinenca ali vzdržnost pomeni odpovedovanje nekaterim dejavnostim. Govorimo o samostojni, zavestni omejitvi pri dejavnostih, ki se jih pogosto doživlja kot užitek. Najpogosteje se izraz nanaša na abstinenco ali vzdržnost pri uporabi alkohola, drog, hrane in drugih substanc ali ravnanj, ki vodijo v zasvojenost.
Abstinenčna kriza
Pojavi se pri zasvojenih ljudeh takrat, ko pride do nenadne odtegnitve substance, ki je povzročila zasvojenost (npr. glej detoksikacija) ali v primerih omejevanja ravnanj, ki je vodilo v zasvojenost ( npr. v primerih zasvojenih z igrami na srečo prepoved vstopa v igralnice) . Abstinenčna kriza se lahko kaže kot nespečnost, razbijanje srca, znojenje, občutek strahu in halucinacije; v hudih primerih abstinenčni delirij, ki se lahko konča s smrtjo.
Nekemične oblike odvisniških vedenj
Najbolj bolj znane so: zasvojenost od iger na srečo (kompulzivno hazardiranje) in tvegano podjetništvo, zasvojenost s sodobnimi elektronskimi mediji (računalniške igrice, internetna pornografija, internetno hazardiranje, socialna/ družabna omrežja), zasvojenost s hrano, odvisnost od odnosov, od destruktivnih odnosov, deloholizem, zasvojenost z romantičnim sanjarjenjem, s pretirano telesno aktivnostjo, kompulzivno trošenje denarja, potrošništvo in zadolževanje, zasvojenost z duhovnostjo, s seksualnostjo (oz. seksualna anoreksija) in vedenji z visoko stopnjo tveganja, z močjo, izgledom telesa....