Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
držati štango
podpirati ali ščititi nekoga pri njegovem (ponavadi slabem) ravnanju ali delovanju
Matjaž bi moral že zdavnaj dobiti ukor zaradi špricanja, a mu razredničarka drži štango, ker je njen ljubljenček.
državni hlevi
OŠ Mirana Jarca
Zaradi netipične, nizke, skandinavske gradnje, ki ni bila ometana, ampak je kazala rdečo opeko, so jo tako poimenovali že pred odprtjem. Ime se je pogosteje začelo pojavljati spet med energijsko krizo, ker je bilo njeno ogrevanje najdražje med ljubljanskimi šolami.
ego do plafona
Zelo visoka stopnja samozavesti, ki je že malček naporna za družbo. Plafon namreč pomeni strop.
ejati
dežuje že cel teden, zadnji čas da eja, da ne bo vse odneslo.
ejati- jenjati, prenehati
ekskuzar
Opravičevalec
Učenec, ki se bodisi vljudnostno bodisi izogibalno vedno opravičuje in izgovarja
Starš, ki svojemu otroku v šoli nekritično opravičuje ali ga zagovarja tudi takrat, ko je očitno kriv ali napravil neko neumnost ali ko je očitno kolobodja pa ga predstavlja kot zavedenca, ki so ga drugi prepričali v neustrezno ravnanje
2. Nekdo, ki ves čas že v napovedi uporablja - se že vnaprej opravičujem. Ali omiljuje svojo zajedljivost ali cinizem s sori ali sorči
emšo
starost, leta
Kaj hočemo, emšo pač!
Včasih smo igral Dune celo noč, zdaj pa emšo nagaja.
Tudi jaz sem nedolgo tega študirala ob delu. Za moj emšo je bil to že kar napor.
Skoraj tri desetletja po vzkliku, da "mi nismo le številke, smo ljudje", so občanom v Jugoslaviji začeli dodeljevati enotne matične številke. Abotna kratica je hitro ponarodela. Ker prvih sedem številk izdaja občanovo starost (DDMMLLL), je postala sinonim za starost, pozabljivost, okornost ...
EMŠO v Sloveniji sicer ostaja, vendar ga je zaradi 'varstva osebnih podatkov' začela nadomeščati davčna številka. Posledice numerične identifikacije posameznika so najlepše predstavljene v literaturi in filmu (gl. James Bond - 007, Ujetnik - Number Six, Mi - D-503 ...).
ena ni nobena
Marsikdaj kadar nas težvave oblegajo ali kadar ne vemo, se ne zavedamo kako to, da smo ravno mi tisti ki smo dobili slabo oceno. Uh?? Ravno jaz sem dobila enko! si rečejo mnogi dijaki. Nato pa sledi psihološka oblika kateri pravimo izgovarjanje. Tu sledijo raznorazne fraze, s katerimi dijaki spodbudimo sebe, hkrati pa se izgovarjamo, prepričujemo sebe, da je vse v redu, da ni skrbi ter dodamo v slovarju v svoji glavi naslednjo frazo: Ena ni nobena!
Torej dobimo enko ... in kako se branimo? Tako, da si rečemo ... Ena ni nobena... Toda kaj ko se pojavita dve?? Takrat pa postane fraza pretekli utrinek, po katerem nastopi učenje za doseg cilja, toda takrat je lahko že prepozno. Raje si povejmo: Danes ena ... nasledjič nobena!
Srečno preživetje šolskih dni, čeprav je skoraj konec,
vam želim, da bi se le ti iztekli brez popravnih ter z nasmehom na licih.
Medelin
enka
Enka ali ena je najnižja ocena v Sloveniji ( v Nemčiji pa menda najvišja, zato se včasih malo pohvalimo, da imamo same enke ...). Za enko je v šolskem besednjaku toliko izrazov, da bi jih bilo nesmiselno izpisati posebej - raje zbrano pod nadpomenko. Nekateri:
- cvek
- šut
- šus
- bat
- špon
- kolac (iz hrv.) in mlajše kol [kou] (motivacija verjetno zaradi podobne oblike)
Slednji besedi (kolac, kol) sta postali priljubljeni okrog leta 2000, različica kolac je bila hitro pozabljena. Se je pa v tistem času govorilo: "XY, a boš ograjco postavil?" Namreč, nekdo, ki je imel redovalnico polno negativnih ocen, je imel torej polno "kolov" (v osnovnošolskem slengu), zato torej obilo gradiva, da si postavi že kar ograjo.
entreprenur
slabšalno: kšeftar, "podjetnik"
Besedo izgovorimo s poudarkom na 'u', da izpostavimo ironičen ton. V času nekritičnega občudovanja drznega podjetništva v stilu (kdor ne riskira, ne profitira) odleže, če si iz angleščine izposodimo francosko izposojenko in jo še pokvečimo. Izraz se prilega podjetni osebi, ki se v medijih že prav nespodobno forsira kot poznavalec, strokovnjak.
> gl. tudi (kaselc firma) in (flanur)
-eska
V Ljubljani sem slišal že primere, ko ta ekspresivna pripona slabšalno označuje kako starejšo, preveč radovedno žensko, npr. Marta -> Marteska. Kako razširjena je takšna raba pripone oz. ali gre za omejen pojav, pa ne vem.
Primer: "Pazi, Marteska spet opreza na oknu, da bo lahko pol regljala sosedam ..."