Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kmetavzarija
Zaničljiv izraz za kaj, kar ni v skladu z zadnjimi trendi, kar naj bi bilo bolj preprosto, odmaknjeno, "ne na nivoju", nazadnjaško, zahojeno, "kmečko".
- Kva bom jest tja hudila, v tisto kmetavzarijo!
Lahko tudi za osebe:
- Na kurac mi grejo tiste pičke, k se sam fine delajo, ne, ne bom šla tja! - Sama kmetavzarija ...
kočerja in koserja
Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed ko**silo in ve**čerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.
Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.
V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.
Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih bese...
komendije
komendije - bolj ali manj nadležne obveznosti, sitnosti.
Primer rabe: "S to babo so same komendije"
Kosmov udar ali polnozrnati prdec
Kosmov udar ali polnozrnati prdec, med laiki znan tudi kot ena izmed podvrst prdca presenečenja, je prdec sui generis, saj v teoriji ni soglasja o njegovi resnični naravi.
Kosmov udar je praviloma prdec suhe sorte, nizke vlažnosti, od ostalih prdcev pa se razlikuje po tem, da so v njemu poleg primesi plinov tudi kosmi (delčki, koščki) čisto pravega, relativno suhega dreka - angloameriško: ''With real chunks of crap'' . Ker je njegov stvaritelj po pravilu predhodno prepričan, da gre za nenevaren izprd zraka, ki bo s svojimi primesmi zgolj v manjši ali večji meri zagabil zrak v okolici, ga rad udari 'na polno', zato je vsekakor kratkoročne narave (traja manj kot sekundo), s srednjeročnimi posledicami (smrad,...). Prav tu pa stvaritelj naleti na presenečenje, saj se med gmotami in zmesmi plinov nahajajo (pravilneje: skrivajo) tudi kosmi (zrna) blata, ki običajno končajo v hlačah. In ker so kosmi velikokrat, a ne vedno, ostanki zrn (polnozrnati kruh, arašidi, pistacije,...), se ga je prijel...
kot 100 mater
Ekspresivna in pomensko močna primerjava = zelo zelo. Primerjaj še druge ekspresivne jačevalce pomena (kot pes, kot svinja ...). V pogovornem jeziku je bolj v rabi različica "ko 100 mater".
- Bolelo je kot 100 mater!
- Me je bilo strah kot 100 mater!
- Mater si težek kot 100 mater!
kotiranje
Raba kot namesto ko
Bolj ko(t) sem lačen, bolj sem žejen.
"Turk je spet kotiral nekaj stavkov." https://twitter.com/m_bostjan/status/1180761329558122496
Običajna pomena:
- označevati na risbi (strojništvo)
- domet, lega
kot vroče žemljice
Nekaj se prodaja kot vroče žemljice, kadar povpraševanje presega ponudbo na trgu.
"Iz poslovnih rezultatov podjetja Apple je razvidno, da se iPodi prodajajo kot vroče žemljice."
...v malce drugačni prodajni realnosti tudi borbeno geslo nadebudnega/vse-vednega šefa - direktorja ali še kaj več prodaje, ki v neznosni nuji doseganja vsaj tudi čak-norrisu nedosegljivih prodajnih kvot - po pekovsko motivira svoje bolj ali manj vrhunske prodajne repe... primer: "tale naš novi projekt/storitev/rešitev/produkt se bo prodajal-a-o kot vroče žemljice..." (to je tudi edina povsem racionalna potrditev in dejstvo, ki podpira to tezo...) seveda je tržna raziskava ali preprosto vprašanje potencialnim kupcem pred lansiranjem povsem odveč...
kdo hudiča pa še kupuje vroče žemljice...
no ja ne pozabimo tudi na: "tale ima pa hudo vročo žemljico..."
kresetov kurc
Ljudsko poimenovanje železobetonskega obeliska na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Zgradili so ga leta 1958 v sklopu novega sejemskega kompleksa. Ta je nastal v rekordnem času, saj je bila Ljubljana leto poprej izbrana za gostiteljico VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
Direktor razstavišča in odgovorni izvajalec kongresa je bil gospod (takrat tovariš) Leopold Krese (1915-2001), nosilec partizanske spomenice. Zaradi njegove majhne postave in izredne radoživosti je bilo šaljivo poimenovanje smelega objekta bržkone groba žalitev tako zanj kot za partijo.
Obelisk sta skonstruirala ing. Simič in ing. Farčnik. Izvorno tehnično poročilo navaja višino 46 m, revija Arhitekt mu je pripisala 45,2 m, Tovariš 53 m, časopis Ljudska pravica pa ga je povzdignil na 56 m. Razlike gre najverjetneje pripisati kovinskemu nastavku – strelovodu. Kljub načrtovani večnamenskosti (nosilec za geodetske merilne naprave, televizijsko anteno, zastavo, razsvetljavo), je obelisk znan predvsem kot spomenik...
krlinški starši
starši, ki v družbi na vsak način in z vsemi sredstvi (dovoljenimi in nedovoljenimi; sprejemljivimi in nesprejemljivimi) omogočijo svojim otrokom čim bolj gladko pot in odstranijo sleherno oviro na tej poti.
Zaradi popolnega nadzora nekateri uporabljajo tudi izraz (helikopterski starši).