Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
porajkel
lesena palica, dolga od enega do treh metrov, debeline 3 do 10 cm (od debeline palca do debeline moške roke), s katero so napeli verigo, da je trdneje pritedila tovor na vozu. Z njo so tudi zavirali voz, ga opirali in podpirali. Lahko je služila tudi kot vzvod za dviganje voza, saj je bila iz čvrstega, močnega in žilavega lesa. Služila je tudi kot obrambno krepelo.
"So ga v Trzinu fantje napadli, je pa z voza potegnil porajkel in jih nagarbal kot mačke."
posprednjanje
vaginalno pofukanje v misijonarski pozi oz. face-to-face
"Je bila že tolk razrajcana, da sem jo memgrede posprednjal."
Druge oblike: (pozgornjanje), (poustanje) in (pozadnjanje)
praholovec
Manjši, neuporaben predmet, na katerem se nabira prah. Pogosto ima estetske ambicije.
Za rojstni dan sem prejel kup praholovcev.
Dnevna soba tete Angele je bila polna praholovcev.
prcijunkula
Ženska, ki ni vredna ugodnosti, ki ji jih izkazujejo (dobra služba, občudovanje moža, sosedov in službenih kolegov ...). Beseda je iz stare ljubljanščine, menda je bila pred drugo vojno zelo pogosta (to sta mi potrdila vira iz Šiške in Rožne doline) ne le med meščani ampak tudi kmeti. Danes živi med starejšo generacijo in njihovimi otroki. Zdi se, da obstaja tudi varianta prcijonkula.
preserska kava
šibka kava z malo kave in veliko sladkorja
Na območju Radomelj, Homca in Preserij.
Zgodba: učiteljice na šoli so se menjavale v kuhanju kave in kadar je kuhala katera iz Preserij, je bila kava vedno vodena in cukrena. Zato so ju druge učiteljice vedno opozarjale: "Pa da ne boste danes spet preserske kave kuhale!"
Poimenovanje se je preneslo tudi izven šole. Ironija pa vsebuje tudi asociacijo na tekmovalnost omenjenih krajev. Preserje so (bile) najmlajše, najmanjše, najmanj pomembne, čeprav so imele šolo, ki se je imenovala Radomlje, LIP, ki se je imenoval Radomlje, Lek, ki se imenuje Mengeš, železniško postajo, ki se imenuje Jarše.
Pride tako leto
Fraza, ki se uporablja kot splošen odgovor na neko trditev; ta ponavadi opisuje situacijo ali dogodek, ki je bila za govorca neugodna.
Lahko se uporablja tudi, ko nimaš za pripomnit ničesar konstruktivnega. Pomeni nekaj podobnega kot "Hja, kaj češ", "Tako je to" ali "Se zgodi".
//Primer 1//:
"Kako ti je šlo na izpitu včeraj?"
"Sploh nisem ničesar znal, pa še plonke sem doma pozabil!"
"Pride tako leto."
//Primer 2//:
"Si dolgo čakal na kebab? Včasih je ful gužva."
"Pa sploh ga nisem dobil, ker so se neki bedaki stalno vsiljevali v vrsto."
"Pride tako leto."
Izvor je neznan, jo pa občasno uporabljajo določeni pripadniki skupine prijateljev v Hočah.
Raprehom
Radomlje-Preserje-Homec; največja suburbana aglomeracija. (sovašje)
Leta 1963 predlog, kako naj se imenuje šola, ki je bila zgrajena v Preserjah, a je nastala po ukinitvi šol na Homcu in v Radomljah.
reven kot polenta
"Če ne bi bilo tako, bi se prav gotovo ne bil odpovedal ugodnostim, ki so mu jih ženske tako ali drugače znale priskrbeti. Zelo verjetno je celo, da je imel v mislih nekaj podobnega kot jaz, sicer bi se mu ne bil moral za nasprotno uslugo zlagati, da ne bom nikoli več zbežal ko svoji ubogi gluhi in kot polenta revni materi Olgi, s katero se nista ujemala, se pravi, da sta bila drugačnih nazorov..."
-- Dušan Jovanovič, "**Don Juan na psu**"
rit kot siromaka peč
rət kə s'ramáka piéəč
primera v dolenjsko notranjskem narečju, pomeni pa, da ima nekdo tako veliko zadnjo plat, kot majhna (reveževa) peč. Ljudje so imeli verjetno takrat v mislih krušne peči, tako, da je bila tudi siromakova sorazmerno velika.
Paglied ja, kok se je namačkarala. Naulekla si je tista uoska kikle, de se ja vidi, kok ma rət kə s'ramaka pieəč.
scati proti vetru
Po vsem svetu* razširjena prispodoba za odporništvo oz. (odvisno od govorca) nesmiselno, jalovo početje.
Glede na slabšalno konotacijo (če ščiješ proti vetru, si moker in smrdiš), se navadno uporablja kot opomin nekonformistu:
- Ne moreš celo življenje proti vetru scat!
- Ni dobro scati proti vetru.
- Za zaslužek je potrebno scati v tisto smer, kamor veter piha.
Reklo HOMO SAPIENS NON URINAT IN VENTUM uživa velik ugled v Amsterdamu, kjer so mu namenili posebej imenitno mesto.
Izraz menda izhaja iz morjeplovskega izročila. Še danes je poznan običaj, da po uspešno preplutem težavnem delu Cap Horna (Le Caillou) mornarji pridobijo pravico scanja proti vetru.
Po Nemčiji kroži vic, ki je smešen verjetno samo njim:
- Zakaj imajo Bavarci rumene trebuhe?
- Ker ščijejo proti vetru. (ha,ha,...)
Po Sloveniji kroži vic:
- Zakaj so Kitajci rumeni?
- Ker ščijejo proti vetru.
Leta 1973 je bila v najožjem izboru takrat popularnih Mao Cetungovih misli tudi naslednja:
Vse na svetu je s...
Dostopnost