Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
gniuc
tudi: bednik, budala, budalo;če bi zapis sledil zakonitostim knjižnega jezika, bi bilo: gnilec, gnivec, torej **ta gnil** ali **tisti, ki gnije**
Izhaja iz:
glagola: gniti
pridevnika: gnilo
//nekaj, kar je neuporabno, kar se je pokvarilo, nekaj kar je neprijetno//
1.) oseba, do katere ne gojiš nobenih čustev razen odpora.
2.) oseba, ki te je razočarala
3.) neumna oseba, oseba brez pameti
Besedo gnilec pozna tudi SSKJ in pomeni:
1.vino iz nagnitega grozdja
2.hrast s kratkopecljatimi listi in pecljatimi plodovi
gorko
Dolenjska beseda, ki jo drugje ne poznajo, kajti vedno ko jo uporabim, me folk gleda kot bik v novo leso... :(
Torej gorko pomeni toplo. Primer: Zunaj je gorko vreme. Joj imaš gorke roke.
Če pa da dodamo še malo narečja, se pa sliši: gorku ali gurku.
gravža
odurna oseba, prvenstveno se nanaša na žensko
...ali na moškega, če ga označimo gravž oz. gravžel
grem rajš peš u bangladeš
Fraza, da grem rajš peš v bangladeš, kakor naredim nekaj drugega, kar se od mene pričakuje.
Če me bo poklicala (pred tablo) grem raj peš u bangladeš!
Grimsati
Govoriti neutemeljene neumnosti kot poslanec SDS Branko Grims npr.
"Požar na Notre Dame povzročil kratek stik". ...?
Vzemite velik kos starega masivnega hrastovega lesa, dve žici, in z iskrami (v prvem poskusu - preden vam varovalke vrže ven...!) prižgite kos masivnega hrastovega lesa. Veliko zabave! Če vam uspe... ;)“ vir: Twitter
grozilda
Beseda grozilda je nastala v glavi moje prijateljice, kot odziv na videz čisto konkretne osebe ženskega spola. Oseba, ki je bila krščena s tem imenom je starejša gospa, ki ima malo zgrešene pojme o umirjeni ženski lepoti. Ker je že osivela, s tem dejstvom pa se ne more sprijazniti, si barva lase z izrazito črno barvo. Poleg tega ima pogled, ki spominja na ptico ujedo, za povrhu pa še precej hreščeč glas. Iz tega sledi, da kljub temu, da na svetu ni grdih žensk - zelo redke so izjeme - izgleda grozno ali če hočete tudi grozljivo. Logična izpeljanka iz teh dveh besedi pa je imenovana Grozilda, kar bi koncem koncev bilo lahko tudi krstno ime. Pozdrav vsem sodelavcem oz. po starem sotrudnikom.
...
Nekateri ta izraz uporabljajo tudi za izjemno tečno, agresivno ali nadležno žensko, ki se je vsi izogibajo.
...
Nisem vedel, da se ta beseda nekje že uporablja
guci guc
1. označuje žgačkanje. Ta medmet lahko govorimo otroku, medtem ko ga žgačkamo (guci guci ali guc guc)
2. lahko označuje tudi spolno občevanje, seks, verjetno s poudarkom na predigri (žgačkanje). Primer: "Še tole spijeva [kozarec vina], potem pa guci guc!"
Obstaja še "a guci guc". To rečeš, če nekoga ob pozdravu požgačkaš po strani trebuha ali po ramenih. Prav tako, če se v družbi obrneš k nekomu, da bi z njim začel pogovor, saj si prejšnjega z nekom drugim dokončal. "a guci guc" ponavljaš, dokler se ne odzove. Možna tudi različica "a guci guci guc" (okrepljen pomen).
Ne vem, koliko je to drugo razširjeno - poznam od sosede Karle, zato se mi zdi naraven govor pri starejših, a zelo duhovitih in odprtih ženskah, ko se obračajo na mlajše, ki pa jih dobro poznajo. Tako v polju (Ljubljana vzhod).
guti gut
Če je nekaj super, odlično, krasno, sploh zelo dobro in si s tem kar zadovoljen, rečeš, da je "guti gut". Lahko pa enostavno rečeš "guti gut", kar pomeni isto, torejmda si z nečim zelo zadovoljen.
Izraz je poznan vsem Vičanom (mišljeni so sedanji in nekdanji dijaki viške gimnazije), saj ga je stalno rabila profesorica zemljepisa. Primer:
"No, sedaj pa - spraševanje"
(po razredu komaj opazno negodovanje)
"No, saj ste se učili ... Če ste se učili, potem znate, dobili boste lepo oceno, pa bo guti gut ..."
"Ja, bomo prišli do konca s snovjo, kajne da bomo, ja. Guti gut!"
"A televizija dela? A, dela. Guti gut pol, pol se pa ni kej bat ..."
haha - ko puranje šnicle
Interna fora, nastala po slučajnem ogledu oddaje (tema je bila pripomočki za zanimivo spolnost), ki sta jo vodili Marlena in Salome. Ko je Salome vzela v roke umetno vagino, se je značilno zasmejala in rekla "Ko puranje šnicle!", zato se citat izreče, ko je kaj zelo smešnega (sploh če je smeh glasen in predirljiv), kot poudarjalni dodatek.
Dostopnost