Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
drekobel
**drekobel** je merska enota, ki opisuje straniščni smrad; 0 - 30 drB (drekobelov) je znosen smrad, 30 - 50 drB je močnejši smrad , na stranišče se odpravimo le, če je nuja. 50 - 100 drB je močan smrad, odpravimo se na drugo stranišče ali počakamo še vsaj pol ure. 100 drB naprej - močan smrad, stranišča se ognemo vsaj za 100m in 2 dni. Enota je nastala naključno, 24.7.13 zvečer, ko sem za kolegom odšel na stranišče, a sem se ga zaradi visoke stopnje drekobelov izogibal do konca večera. Avtor; Ajsav Cevakil
drekober
**drekober** je tisti, ki meša drek, da vse smrdi okrog njega in potem še naprej meša, da vse zasmradi s smradom stopnje okoli 100 (drekobel)-ov. Nižja stopnja drekobera je (drekobez).
drekobez
**drekobez** je tisti, ki beza po dreku. Tisti, ki meša drek, da smrdi. Višja stopnja drekobeza je takoimenovani (drekober).
Tudi drekobrož, to je tisti, ki broža po dreku. Izhaja iz besedne zveze "brožati po dreku", ki naslavlja početje, ki že tako težko ali neprijetno okoliščino z vztrajnimi poskusi popravljanja ali reševanja še dodatno oteži. Primer: Ne brožaj po dreku Janez, je kar je.
drek za vüja počiti
prevod iz prekmurščine: Dreku zaušnicu primazati. Izraz pomeni, v že tako kritičnem trenutku narediti nekaj najslabšega ali predlagati nespametno rešitev - torej drek le še bolj razmazati oziroma povzročiti še večje sranje. To dejanje se pogosto pripiše ne preveč brihtnim ljudem, ki s svojimi predlogi ali dejanji le še poslabšajo situacijo.
Primer rabe: Že pa je drek za vüja počo. (//Že spet je dreku zaušnicu primazal.//)
Dobesedno: Drek je za uho počil.
Na Primorskem se včasih sliši podoben stavek "dati dreku focn" ("Na, zdej sem pej dal dreku focn.")
Rokovnjaško: Si je z drekom rit obrisal.
drugače
Še eno mašilo. Zamenljivo s sicer. Uvaja neko novo informacijo, ne pa nasprotja, kot je to v knjižnem jeziku.
Primer (dopisovanje dveh študentov o izpitu):
URŠKA: Čudno, da se nisva videla. Mogoče si prišel malo kasneje, pa si pisal z živilci v D1, ker nas so prestavili v Ž3. Kako ti pa je šel test?
ROLI: Ja, res sem pisal v Ž3, pol se pa zato nosva videla. Drugače pa je bil izpit kar OK.
V knjižnem jeziku bi zadnjo poved mirno napisali tudi brez drugače/sicer, ker dejansko nima nikakršne protivne vloge. Dano besedo bi uporabili le v takšnem primeru: Peta naloga je bila res težavna, pa tudi z verižnimi indeksi sem se matral. drugače pa izpit ni bil težak. V pogovornem jeziku drugače uvaja nov odgovor (prvi je bil, kje sem pisal izpit, drugi, kako sem ga odpisal).
družbnik/nica
Družbnik oz. družbnica je oseba, ki je sestavni del posameznikove družbe. Če vzamemo, da je oseba A naš proučevani subjekt, ta sklene trdno prijateljstvo z osebama B in C. Oseba B ima prijatelja D, oseba C pa prijatelja Č. Oseba A s Č-jem in D-jem nima nekega posebnega, globokega odnosa - skupaj ga žurajo, hodijo na morje, se skratka veliko videvajo, vendar nikoli zunaj svoje družbe (vedno sta poleg še B in C). Tako se ustvari varljiv občutek, da sta ti osebi D in Č več kot le boljša znanca osebi A, da se nanju lahko zaneseš, čeprav jo bolj slabo poznaš. Oseba, ki jo srečuješ le v okviru širše, a stalne družbe, je družbnik oz. družbnica.
držati se
biti močen, potrpežljiv; zdržati
Z vsakdanjim bodrilnim vzklikom Drži se! sogovorniku zaželimo dovolj elana, da se bo ta prebil skozi življenje (do naslednjega srečanja). Malokdo pa pomni, da izraz izhaja iz časa, ko smo še plezali po drevesih in skakali z veje na vejo, in ko je bil dober oprijem življenjskega pomena.
državotvorne izjave
Izrazi ali stavki, ki so zaradi državotvornosti dovoljeni in primerni tudi v zbornem jeziku.
O, (pizda)! (Igor Bavčar, ko so ga zbudili sredi noči, da so tanki JLA krenili na ceste, da bi zavarovali meje)
Boli me (džoko)! (Rado Pezdir, ko so ga vprašali, če se bo še usklajeval o morebitni koaliciji)
Oči, boš izpadel (pička), če odstopiš! (sin Boruta Pahorja, ko mu je le-ta omenil, da kani odstopiti z mesta predsednika vlade)
Pa (souvot)! (Borut Pahor)