Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
drkalica
Predmet, s katerim hitro in dlje časa opletamo.
Ko ognju dovajaš zrak za boljše gorenje, lahko uporabljenemu kartonu ali smetišnici rečeš drkalica, pa tudi pihalica (ker pihaš zrak ognju).
držati se
biti močen, potrpežljiv; zdržati
Z vsakdanjim bodrilnim vzklikom Drži se! sogovorniku zaželimo dovolj elana, da se bo ta prebil skozi življenje (do naslednjega srečanja). Malokdo pa pomni, da izraz izhaja iz časa, ko smo še plezali po drevesih in skakali z veje na vejo, in ko je bil dober oprijem življenjskega pomena.
državotvorne izjave
Izrazi ali stavki, ki so zaradi državotvornosti dovoljeni in primerni tudi v zbornem jeziku.
O, (pizda)! (Igor Bavčar, ko so ga zbudili sredi noči, da so tanki JLA krenili na ceste, da bi zavarovali meje)
Boli me (džoko)! (Rado Pezdir, ko so ga vprašali, če se bo še usklajeval o morebitni koaliciji)
Oči, boš izpadel (pička), če odstopiš! (sin Boruta Pahorja, ko mu je le-ta omenil, da kani odstopiti z mesta predsednika vlade)
Pa (souvot)! (Borut Pahor)
dsng
Dojel/a sem; nisem glup/a!!!
To je ko ti nekdo neki na dolg razlaga kej čist normalnga
oz. tistega kar razumeš.
Npr.: Zobotrebec tanka je paličica iz lesa, ki je dolga 9 do 10 cm in ima profil kroga (če je izdelan s stružnico) - ali pa profil nedoločene koničaste oblike, kadar gre za ročno delo tradicionalnih proizvajalcev (v Sloveniji npr. Ribnica). Če je ročno izdelan je iz leskovine, strojno izdelani pa ponavadi iz bukve. Ta pripomoček je namenjen čiščenju ostankov hrane izza zob, oziroma čiščenju presredkov med zobmi. Je obvezen del servirnega pribora ob pogrinjku (sol, poper in zobotrebci).
Preprosto pa rečeš: to je tist s čimer si pucaš zobe.
In pol rečš dsng.
dvigniti decibele
Zveza označuje stanje razgovorjenosti, ko ne pustimo drugim do besede, lahko govorimo tudi kasneje.
Glej: dar govora
dvostranski tisk
Ko si zaradi maksimalne ekonomičnosti obrišeš rit z obema stranema toaletnega papirja.
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"
ekskuzar
Opravičevalec
Učenec, ki se bodisi vljudnostno bodisi izogibalno vedno opravičuje in izgovarja
Starš, ki svojemu otroku v šoli nekritično opravičuje ali ga zagovarja tudi takrat, ko je očitno kriv ali napravil neko neumnost ali ko je očitno kolobodja pa ga predstavlja kot zavedenca, ki so ga drugi prepričali v neustrezno ravnanje
2. Nekdo, ki ves čas že v napovedi uporablja - se že vnaprej opravičujem. Ali omiljuje svojo zajedljivost ali cinizem s sori ali sorči
ena ni nobena
Marsikdaj kadar nas težvave oblegajo ali kadar ne vemo, se ne zavedamo kako to, da smo ravno mi tisti ki smo dobili slabo oceno. Uh?? Ravno jaz sem dobila enko! si rečejo mnogi dijaki. Nato pa sledi psihološka oblika kateri pravimo izgovarjanje. Tu sledijo raznorazne fraze, s katerimi dijaki spodbudimo sebe, hkrati pa se izgovarjamo, prepričujemo sebe, da je vse v redu, da ni skrbi ter dodamo v slovarju v svoji glavi naslednjo frazo: Ena ni nobena!
Torej dobimo enko ... in kako se branimo? Tako, da si rečemo ... Ena ni nobena... Toda kaj ko se pojavita dve?? Takrat pa postane fraza pretekli utrinek, po katerem nastopi učenje za doseg cilja, toda takrat je lahko že prepozno. Raje si povejmo: Danes ena ... nasledjič nobena!
Srečno preživetje šolskih dni, čeprav je skoraj konec,
vam želim, da bi se le ti iztekli brez popravnih ter z nasmehom na licih.
Medelin
enovrstne kotalke
Beseda kotalke je sestavljena iz dveh besed: kotaleče drsalke. S tehnično izpopolnitvijo so kolesca, namesto pravokotno (klasične kotalke), postavljena v eno vrsto (dva, tri, štiri ali pet kolesc, odvisno od namena uporabe). Ne glede na razvrstitev kolesc gre za drsalke (skates) na kolescih, zato menim, da je utemeljeno zadržati besedo kotalke in ji pred njo dodati pridevnik enovrstne. Izraz je natančen, gospodaren, lahko izgovorljiv in izhaja iz domače besede. Nanaša se samo na opremo, glagol pa ostaja nespremenjen, torej kotalkati, prav tako tudi uporabnik : kotalkar(ica).
Slednje ne moremo trditi za besedo rolerji, rolar(ica) (oseba na rolerjih)ali še bolj napačno rolke (kotalkarska deska), rolkar (oseba na kotalkarski deski), ki se uporablja še pogosteje. Obe sta zavajajoči in težko izgovorljivi; še posebej pri sklanjatvi.
In kako so se odločili nekateri drugi narodi:
1.Klasične kotalke se v angloameriškem okolju imenujejo Roller Skates. Ko so kolesca postavili v eno vrsto pa so jih v...
Dostopnost