Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Nejeverni Tomaž
skeptik, dvomljivec
Svetopisemska fraza. Ko se je Jezus po križanju prvič prikazal svojim učencem, je Tomaž manjkal. Kolegi so mu pripovedovali o dogodku, on pa jim ni verjel in je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« Čez osem dni se jim je učitelj spet prikazal in Tomaža nagovoril, češ naj le mirno preveri, kar se je namenil. Tomaža je razsvetlilo, Jezus pa mu je poočital: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!«
Nejeverni Tomaž se torej pred ukrepanjem najprej želi neposredno seznaniti z dejstvi. Minister Bajuk je nedavno izjavil: Glede uvedbe enotne davčne stopnje sem v nekem smislu nejeverni Tomaž. Spomnimo pa še na čas pred ratifikacijo "Vatikanskega sporazuma" (28. januarja 2004), ko je takratni ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode za TV oddajo izjavil: "Veste, sem nejeveren Tomaž. Dokler ne vidim, ne verjamem."
...
piti vodo
v rabi zanikano: ne pije vode
ne (z)drži, ni verodostojno iz srbohrvaščine
Njegova zadeva pravno ne pije vode.
Razlaga, da je Bavčar sporazumno odpustil prijatelja Čuka zaradi nezadovoljivih rezultatov, nekako ne 'pije vode'.
Zanimivo je, da ima isti pomen tudi nasprotna, morda celo pogostejša trditev, da nekaj ne drži vode (češ da zamaka, pušča, ni vodotesno, ni logično in ne zdrži resnega preverjanja).
pizda na robu gozda
Simpatična, skoraj rimajoča se kletvica, ki sprošča nagneteno jezo in nam obenem privabi nasmešek na lica. Kaj češ lepšega.
Sem slišal tudi "pozda na roku gozda". Verjetno v stilu PI-smo.
preboli
Tako se reče, če jadikuješ ali ves čas kaj pogrevaš (kak dogodek, zamero), sploh pogosto, če je izrekovalec malo jezen na sogovorca. Tudi samozavestno, češ: pa kaj, če sem, storil napako! Podkrepšljeno: Daj, preboli že (da te je pustila/da nisem šel s tabo žurat/da si padel na izpitu/da ...)!
samo še dve škatli
Fraza uporabljena pri prenašanju oziroma nakladanju večjega števila škatel (primer: selitev). Kaže na nepoznavanje realne situacije in števila škatel.
Uporablja se tudi pri motiviranju in prepričevanju prijateljev za pomoč pri prenašanju škatel. Primer je pomoč pri selitvi, kjer se prepriča prijetlja, da posodi svoj avto, češ da sta "samo še dve škatli", a na koncu, po daljšem prenašanju škatel, je avto tako zapolnjen, da ne more speljati.
vrtičkarstvo
1. Dejavnsot obdelovanje manjšega kosa zemlje, navadno najetega, bolj ali manj oddaljenega od mesta stalnega bivališča (nikakor ne na istem posestvu kot hiša, kajti to je vrt in za obdelovalce vrta ni posebnega izraza); kdor se s tako dejavnostjo ukvarja, je vrtičkar - navadno to počne v lastno zadovoljstvo, da si pridela domačo zelenjavo in preganja dolga čas, zato si pogosto razširi lopo za orodje za preživljanje prostega časa.
2. iz dejstva, da so vrtički navadno zelo neuglašeni, saj niso sistemsko urejeni (posesti so različne, enako obdelava in pridelava, nekateri imajo vrtičke tudi za izražanje svoje umetniške žilice, sploh pa so raznolike lope, ki se mariskje kar barake), izhaja oznaka vrtičkar v širšem smislu oz. prenesenem pomenu, češ da je vrtičkar vsak, ki obdeluje le svoj vrt, za drugo pa mu ni mar: torej ozkogledi, egoistični, neangažirani posamezniki, ki niso sposobni preseči lastne ujetosti za dobro širše skupnosti; vrtičkarstvo je stanje množice takšnih ljudi, recimo dand...