Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
capi
Če te kdo zajebava rečeš:
Pa dej capi umir se mal!
Ali komu, ki kakšen vic po parih minutah kapira:
Ja bravo capi.
Lej ga capi, kak smo smart.
Pravzaprav je to večnamenska beseda in lahko komu rečeš capi tudi, če nisi v takšnih siruacijah ampak samo za zajebancijo.
cifra
Ko je prijatelj v svojem (leksikon)u spraševal po telefonski cifri, so se vsi zgražali, da ne razločuje cifre od številke. To je bilo okoli leta 1999. Že kmalu zatem pa se je ta izraz močno razširil med maldimi in je ohranjen še danes, v skladu z najpogostejšimi številkami, ki si jih izmenjavamo danes, pa je dobil pomen "številka mobija".
"A me 'maš že v imeniku?"
"Ne, mislimda ne ... Čaki - ja, nimam ne."
"No, dej si shran' cifro: 031 - 769 ..."
Ćopićke
Dekleta, katera se sprehajajo po ulici Matije Čopa, ki poteka vse od prešernovega trga do name. Na tej ulici se načeloma nahaja zelo priznana restavracija mc'donalds. To je njihovo zbiralno mesto. Zato jih lahko kličemo tudi mekpićke.
"Pa kdo se to dere" "ma te ćopićke"
"Dej ne bit taka ćopićka". "Pa če njemu so sam ćopićke ušeć"
Skratka samo izogibajte se jih
čuk
Popularen nadomestek za tisoč tolarjev. Malo manj pogost danes: npr. čuka evrov.
Izvor iz angleške besede za tisoč dolarjev: "Bucks - //baks" v prevodu žival iz rodu uharic - čuk.
Po letu 2000 se je zelo razmahnilo, da smo mladi (takrat srednješolci ...) bankovcu za 1000 tolarjev, pogovornemu jurju (govorilo pa se je že tudi "prešeren", ker je bila na njem podoba tega pesnika, kakor je "cankar" pomenil desettisočaka: en'ga cankarja mi dej!), začeli govoriti čuk. CD je takrat stal 2 čuka, kak pulover pa 5 čukov. Poceni je bilo samo pol čuka.
Danes sta zaradi evra, ki tolikšnih zneskov ne omogoča v vsakdanji rabi, oba izraza izginila. Res pa je, da je njuna raba upadla že prej.
Čuk pa rečemo pogovorno tudi nekomu, ki se nam zdi umsko preprost in štorast. Primer: "Ti, pa si čuk!" ali pa "Proklet čuk-čukast!"
Dete gmah
Dolenjska , okoliš kraja Mirna
uporabla se za nadomestek besed Dajte mir, ali dajte mi mir že enkrat!
dimči
V slangu v Ljubljani pomeni vdih cigareta, ki si ga mladi podajajo.
"Mi daš en dimči?"
"A, dober dimči."
Med starejšimi v takšni rabi dim: "Dej mi en dim." Morda lahko tudi v smislu cigarete
do daske
do konca; popolnoma; z vso močjo;
(izvor iz avtomobilizma, ko šofer pritisne stopalko za plin do konca (do deske, -starejši kamioni so imeli pod stopalko za plin bukovo desko) in motor deluje z vso močjo); Raba: v pogovorih pomeni, da smo dali v akciji-delovanju vse od sebe, ni bilo mogoče storiti še več; Primer: v skupini možje nalagajo tovor na kamion in se reče: "dvignu!, do daske!!"; -dej porin!, do daske!; -smo šli v hrib, do daske (hodili smo na vso moč); raba "do daske" (kar pomeni z vso močjo) je bila tudi med vojaki šoferji in upravljalci gradbenih strojev v inženiriji v jugoslovanski vojski;
dželat
(primorsko - iz italijanskega gelato): sladoled
npr. "Gremo na en dželat dej."
en điro
Malo naokoli; za kratek čas ven.
Primorski izraz, prevzet iz italijanske besede za krog, giro (dobesedno //en krog//).
A: "Kam greš zdej, ura je petnajst do polnoči!"
B: "Ma samo en điro do centra, dej!"
etična prasica
Oseba, ki ti vnaprej pove, kakšna prasica je do ljudi okrog sebe in misli, da je zaradi tega priznanja bolj "etična" od drugih, ki ti prepustijo, da to sam odkriješ.
"Jaz vsaj priznam, kakšna sem... za razliko od //drugih//!"
Zamisel je, da če boš to vedel vnaprej, boš morebitne čustvene rane, izhajajoče iz takšnega ali drugačnega odnosa s to osebo, lahko pripisal kvečjemu sebi.
"Sej sem ti rekla, kakšna sem! Dej že enkrat dojemi!"