Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
martinčkati se
Martinčkanje je nastavljanje se soncu, ne nujno le z namenom sončenja, gre predvsem za uživanje prostega časa v brezdelnem posedanju ali poležavanju na prostem ob lepem vremenu. Pojavnost martinčkanja v solariju še ni izpričana. Primerna mesta za martinčkanje so plaža (morska, jezerska, obrečna ali visokogorska ob smučišču, pa tudi kakšen balkon ali klopca in še kaj...). Etimološko sloni na motivaciji hladnokrvnih plazilcev, ki nabirajo energijo za nove podvige obenem pa premlevajo pretekle dogodke ali enostavno uživajo v strogi sedanjosti, ob čemer se pojem bliža reku carpe diem.
niti pod razno
na noben način, pod nobenim pogojem, niti slučajno
Zadnja točka sestanka je ponavadi razno. Pod točko razno se obravnavajo vse preostale manj pomembne tematike, ki si na dnevnem redu niso zaslužile posebne omembe.
S tem, ko za nekaj povemo, da se ne bo zgodilo niti pod razno, povemo, da ne pride v poštev niti med vsemi najmanj pomembnimi zadevami oz. da za to enostavno ni niti najmanjše možnosti.
Ej, mala, a b' se z mano dol dala?
Niti pod razno!
okoli riti v žep
tudi: okrog rit' u (v)aržet
narediti odvečen ovinek, zakomplicirati; iti po daljši poti do cilja, komplicirati nekaj, kar je dokaj enostavno
> Primerjaj z (okoli žepa v rit)
pregrizniti kislo mleko
Biti sposoben opraviti zelo preprosta, nezahtevna opravila.
"To opravilo je pa kot kislo mleko pregrizniti."
Primer- o sposobnosti kakega dedka, da naredi otroka:
"Star dec je dober, dokler lahko kislo mleko pregrizne, stara baba pa ne." Moški namreč spermije proizbaja v pozno starost (ali pa ima za oploditev pomočnika)
Obratno je s fukom. Baba lahko fuka dokler gorko (toplo) ščije, dec pa ne. Ker mu ne stoji v starih letih.
šuškavac
lahek in tanek najlonski plašč, lahko nepremočljiv, plašč iz umetne mase, ki je šumel oz. šelestel, ko si se premikal. V modi so bili v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
šuškav'c
hrvaško "šuškanje" lahko pomeni tudi šepetanje; saj je bil pogosto podloga, ker se je hitro in enostavno očistil, za spolna šepetanja v naravi)
Tudi kondom (Fata zgroženo Muju, ki natika kondom: "Deca ti gladuju, a ti kupuješ kurcu šuškavac!" )
tarara
V pogovornem jeziku nasploh (se mi zdi, da ni omejen le na Ljubljano) pogost izpustni medmet, ki zgoščuje govoričenje na dolgo in nadomešča izraze kot: na primer, in tako dalje, in podobno, tako in tako, in tako v nedogled ... Hkrati besedilo tudi napravi bolj ekspresivno, živo. Obstaja tudi različica darara ter podvojena različica za daljši opis. Naglas obakrat na prvem zlogu.
- Hm, zdajle bi jedla eno fajno zelenjavno župco.
- kako jo pa pripraviš?
- Ah, čisto enostavno. Narežem lepo zelenjavco: korenček, zeleno, kolerabico, por ... tarara tarara, dam v lonec in počakam, da se skuha.
trotl
bedak, neumnež, teepc, norček, trapec
Hribovci jodlajo: "Tis pa en trotl, tis pa en trotl."
Trotlzihr
je ponavadi lastnost tehnične rešitve, ki s svojo enostavnostjo omogoča zanesljivo delovanje, enostavno uporabo in hitro popravilo v primeru okvare:
Za vsako figo je treba na servis, namesto da bi naredili trotlzihr!
Trula
Ne le tri najvišje karte pri taroku, trula lahko pomeni tudi tri zelo grde babe skupaj.
Primer: na čago skupaj pridejo tri zelo grde babe, namesto, da rečeš "kaki škisi" ali "glej, kaki škis mond in pagat" rečeš enostavno "stari, kaka trula."
P.S.
trula je sicer nadgradnja besede škis, ki pomeni eno grdo babo, lahko tudi dve, v tem primeru rečeš "stari, kaka škisa"
P.S.
Tudi za smotanega dedsa se uporablja: "kakšen škis!"
uizica
Zabava, ki od nas zahteva manj priprav in naporov v smislu dolge vožnje, spotnavanja novih ljudi, divjega plesa ipd.; navadno zato, ker je prirejena v domačnem okolju in udobju rodne hiše.
- Ni mi dans za nekam ven it, pa se ga napit ... ne, ne, da se malo dobimo na vrtu, kako pivo spijemo, taka uizica mi paše.
Beseda ima tudi pomen lagodnosti, neobnremenjeosti, domačnosti, umirjenosti, kot taka povezana s prislovom uizi, kar izhaja iz zveze v izi iz ang. ease 'lahkotnost'. Obstaja tudi zveza na izi, predvsem v frazi: vzemi si ga na izi 'ne sekiraj se'.
Lahko preprosto: bomo u-izi, na izi ... Iz angleščine: easy 'enostavno, preprosto, lahko'.
zagavnik
V gorenjščini soba, prostor, kamor odlagamo vso nepotrebno šaro, kramo, zastarele, poškodovane predmete, prerasle obleke ipd., vse, česar trenutno ne rabimo, pa mislimo, da nam bo v kratkem, če ne pa čez 7 let prišlo prav, čeprav se to ne zgodi, ali pa nam je enostavno škoda vreči stran. Po gorenjsko se zagavnik seveda izgovori brez i-ja ... Beseda izhaja iz glagola zagAviti; ta gorenjska beseda označuje postaviti, vreči kaj v kot, da ni več na očeh.
V osrednji Sloveniji morda bolj znana sopomenka rumpelkamra.