Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
saj ni res, pa je
neverjetna novica, kurioziteta
Priljubljen naziv za časopisno rubriko z bizarnimi, presenetljivimi novicami o enojajčnih petorčkih, troglavih teletih, truplih nezemljanov, Victoriji Beckham v trenirki, Kučanu v cerkvi, Janšu na komemoraciji ZZBNOV, Živadinovu v Endavourju, Cimerotiču v Drami, Svetlani Makarovič na Avsenikih ipd.
Zunaj te rabe je fraza lahko izraz navdušenja (//Saj ni res, pa je: Kranj ima parkirišča za motocikle!//, vir) ali pa ironično diskreditira (//Saj ni res, pa je: mariborski dnevnik Večer, časnik s težo, še vedno ni uspel priobčiti kritičnega članka o ...//, vir)
> gl. tudi (to ni res)
> gl. (če smo čisto pošteni)
sej s'm vedva
Ironično izzvenel odgovor na dogodek, ki je bil razumsko bolj ali manj pričakovan.
V izvirniku "sej s'm vedva" izgovarjajo starejše gospe iz prelepih, družbeno neonesnaženih predelov Gorenjske, kot izraz svoje iskrene skrbnosti do svoje ljube okolice in izraz predvidljivosti, ki jo prinašajo leta izkušenj življenja in pristna materinska intuicija.
šalehariti
a) povzdigovati se nad povprečnim človekom, ki je, ironično, bolj srečen očividno ima šaleharski osebek tudi težave z egom
očividno ima šaleharski osebek tudi težave z egom
b)duhovito in cinično se lotevati radijskih tem.
c)Poskušati osmešiti sogovorca, ki ima očividno težave s prevelikim egom ali enostranskostjo svojih trditev
"Ga je pa zašaleharil, da je ostal brez besed!"
še muzičko
Opazka, ki poudarja preveliko zahtevnost ali obče pretiravanje sogovorca; izpeljana iz hrvaške besede muzička, krajše za muzička želja.
S frazo tako govorec ironično spodbuja sogovorca, naj si poleg vsega, kar zahteva, zaželi še glasbeno željo.
A: "Ma, boli me! Jaz zdaj od njega pričakujem, da prekliče rezultate, mi da še eno šanso in se mi javno opraviči!"
B: "Ja, pa še muzičko ane?"
šurde
1) Izraz pritrjevanja oz. strinjanja (izpeljanka iz angl. sure + da, izgovorjeno po domače); krajša oblika - šur; jasno, seveda.
A: "Se potem res dobimo ob osmih pred postajo?"
B: "Ja, šurde!"
2) Izraz popolnega nestrinjanja ali zavračanja skozi ironično pritrjevanje. pa kaj še, veš da.
A: "Saj če mu ostane teden do mature, se komot nauči."
B: "Ja, šurde."
trojanski krof
krof, ki mu marmelado dodajo naknadno, s stranskim injektiranjem. Če nisi pozoren ga primeš, ugrizneš in na hlače se ti izcedi Odisej z marmeladno vojsko;
Ironično: ravno krofi s Trojan, NISO izdelani po tej zahrbtni tehnologiji.
važno, da je vlažno
Pogovorno "važn, d je vlažn" je še ena izmed izjav, ki nima le enega strogo omejenega pomena, ker se uporablja v nizu situacij, ki med seboj morda niti niso neposredno povezane.
Uporablja se bolj za zabavo in povečanje pozornosti. Namiguje lahko na seks ali alkohol., z obema konotacijama pa pogosto služi v celoti kot odvračanje pozornosti ali pa ironično ali namenoma absurdno repliko na izjave o tem, kaj je pomembno:
1. Ima poudarjeno različico: važn, da je vlažn pa da so noge narazn! Znana so še nadaljevanja: /pa da so noge dvejst do štirih/ pa da šprica ko slap Savica/pa da ne gre v prazn. Ta nadaljevanja so povezana z vulgarnim pomenom tega stavčnega frazema, namigom na seks. V tem pomenu je soroden Kdor maže, lažje vozi, s katerim se pojavlja po obskurnih forumih in drugih zakotjih.
2. drug pomen je, da je nekaj vlažnega = mokrega v kozarcu. Vseeno, šnopc, pir al'vin'. Važn d'j vlažn!
zdrsnica
Prevod angleške besede slide (pri ppt-predstavitvah oz. prezentacijah) je drsnica. Ta beseda se med anglofili in učitelji angleščine, ki dobesedno prevajajo, a ne gledajo na razvoj poimenovanja v slovenskem jeziku (od diapozitiva), ful uveljavlja namesto sicer razširjene elektronske prosojnice.
Zato tudi ironično: slabim prosojnicam rečejo "zdrsnice" oz. spodrsljajnice
> (plaznica), (drsnica)
žemven-žamv-gežomven
Ironično označuje nemške nepravilne glagole (unregelmaesige Verben)in učenje le-teh.
Koren žemv- izhaja iz priimka profesorice za nemščino, ki je oblikovan po zgledu nekaterih nepravilnih glagolov (gebaeren-gebar-geboren, stehlen-stahl-gestohlen, bergen-barg-geborgen, brechen-brach-gebrochen, bersten-barst-geborsten,erschrecken-erschrack-erschrocken, helfen-half-geholfen ...). Prvotno naj bi to bil nov nemški glagol. Izmislila si ga je Tjaša Lenarčič med učenjem za popravni izpit iz nemščine leta 2003 ali 2004; fora je bila interne narave, poznana le nekaterim iz Tjašinega razreda na Gimnaziji Vič.
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...