Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
čavči pozdravči
Težnja v ljubljanskem ženskem slangu, da se pridaja besedam ljubkovalna ali vsaj dobrovoljna manjšalna končnica -či, najpogosteje v pozdravu čavči (pozdravči), a tudi pri drugih besedah, npr. (kulči), (sorči). Ta raba je bila nekoč zelo razširjena le pri ženskih osebnih imenih, napisana po angleško: Tina -> Tinchy, Manja -> Manchy (včasih so fantje rabili tudi samo Tinč, Manč), vendar Nataša -> Tashy. Tudi mami -> mamč. Temu sorodna je tvorba nedovršnih ljubkovalnih glagolov na -(č)ka-ti, npr. iti -> grevčkati, kupiti -> kupivčkati, piti pijačo (pijačko) -> pijačkati, kupovati -> šopkati. Bodimo pozorni na knjižno igrati -> igračkati.
črn kot čelešnik
Frazem iz območja Dobrepolja, ki se izgovarja "črn kə čelejšnək".
Čelešnik je kovana priprava za vpenjanje trsk za potrebo razsvetljave in se je uporabljal v domovih, kjer ni bilo denarja za sveče ali petrolej, pod čelešnikom z gorečo trsko pa je v izogib požaru vedno bila posoda z vodo.
Trske so ponavadi slabo izgorevale in čelešnik, pa verjetno še kaj drugega, je bil vedno sajast, iz česar izhaja ta frazem.
Čuježi
Čuježi so prebivalci mesta Maribor oziroma štajerskega okoliša, ker v svojem govoru pogosto uporabijo besedo "čuj" v različnih kontekstih, velikokrat v povezavi z besedo nor, zlasti takrat, ko želijo izraziti navdušenje oz presenečenje.
"Pa ka si ti ja malo nor, čuj?"
"Ka si ti ja nor? Čuj tote podalške sn si nt devala 6 ur pa sn tak vesela, da ti nea morn povedat!"
By URP
hugo
V 90. letih prejšnjega stoletja se je na kasetah z igricami za prve računalnike (komodorje?) pojavila tudi famozna igrica Hugo. Osvojila je domači živelj in posledično nacionalno televizijo. (So že takrat merili gledanost?)
Pravzaprav je bila slovenska interaktivna pionirka - gledalci so po telefonu z ukazi usmerjali palčka Hugota na poti do zaklada, v pomoč pa jim je bil tv voditelj Gregor Krajc, danes magister Svobodne univerze Bruselj. Mladega Gregorja je karierna pot vodila tudi do mesta direktorja Urada vlade za informiranje (danes: Urad vlade za komuniciranje).
In prav ta funkcija je dala živi slovenščini še en prispevek: hugo
tiskovni (-a) predstavnik (-ica) ministrstva ali vladne službe, širše tudi predstavnik (-ica) za stike z javnostjo (-mi), po domače kar piarovec (-ka).
Mimogrede, aktualni seznam državnih hugotov dobite tule [1]
> gl. tudi (javnik)
kadila
- promiskuitetna ženska, ki pa je pregrda, da bi seksal z njo; kvečjemu ji ponižljivo dovoliš felatio,
- vdano, prijazno in ubogljivo žensko bitje, za katero si povsem prepričan, da ji brez skrbi za moškost zaupaš zobanje penisa
- ženska brez prsi, "Je pa ravna ka dila (deska)"
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...
kot kaša
počasen, obotavljiv, neroden na dolenjsko notranjskem območju.
Mene je kar lomilu, k sem ga gledou, kakú so obira. Kə kaša!
k-ritika
ka-ritika, ka-kritika
katastrofalna kritika, iz riti kritika, kakalna kritika, sralna kritika
LKŽVŽFIS
lačne kruha
žejna vode
željna fuka
in svobode
Kratko: el-ka (LK) ali FIS
Cel teden sem garala in se mi sam še elka.
Jutri pa na dopust na FIS.
mariboring
a) Si v Mariboru in ti je dolgčas.
b) dolgočasje na štajerski način; apatija, ki jo zdraviš z maliganskim zdravilom štajerskega izvora; podobno občutku, razpoloženju in vzdušju, ki ga B. Ogorevc imenuje: melancholica tropica;
c) glasna in hedonistična čaga, ki pa razen pitja, vpitja in stereotipnih fraz "čuj...kak si....ka si ti čisto nor ...toti autmigec..." ne ponuja nikakršnega kulturnega presežka
č) dolgočasno enostransko govorjenje, obloženo z nepomembniki in kakor pomembnimi argumenti tipa "f kolikor... to rabiš tak napraviti...to rabiš prebrati...on se je že f času Juge hodil f Leibnitz oblačiti ... pri njem smo še kot pubeci esterajhdraj poslušali...kaj se režije tiče je pa Zahović Mocart, wagner, Karajan, Hičkok in Špilberg za Pandurja..."