Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
iz finfarja drobiž
To mora biti že zelo stara fraza, verjetno izvira še iz cesarskokraljeve Avstrije, kjer so petaku (kovanec za 5 grošev) rekli (finfar). Če si torej zamenjal finfar v še manjše enote (1 groš), si dobil res pravi drobiž, čeprav je bil drobiž tudi petak. Poanta te fraze je: "delo, ki ničemur ne koristi", kajti menjati drobiž za drobiž je popolnoma nekoristno.
Pri nas so tako rekli takrat, ko se ti je neko delo ponesrečilo ali se je sprevrglo v svoje nasprotje. Ko si imel v roki že celih pet evrov (povejmo v današnjem denarju), a ti je zaradi nespameti ostalo samo nekaj stotinov drobiža. Ko si trmasto vztrajal pri odsvetovanem početju. Ko si dobil tisto, česar nisi pričakoval ali si želel. "Z drekom si je rit obrisal!"
kot ata na mamo
dobesedno: Opis dobrega zaključka (zgodbe, dejanja)z idealno srečnim koncem ("kajti ko gre ata na mamo... je vse OK)...
---
ujemanje v vseh pogledih:
"paše kot ata na mamo"
ko trinajsto prase
1) Ko trinajsto prase je primerjalni frazem s pomenom "biti sam, osamljen, zapostavljen, izoliran, nikomur ni mar zate, se ti ne posveča". Izhaja iz tega, da se 12 praset poparčka, 13. prase pa ostane samo. Podobni pomeni še "biti peto kolo", "držati svečo".
2) trinajsto prase; (reklo je staro, izhaja iz kmečkega okolja; ko je svinja povrgla 13 malih pujskov, je bil eden preveč; kajti svinja ima za dojenje le 12 seskov; najbolj šibek ali počasen pujsek ni prišel do seska za hranjenje); trinajsto prase pomeni, da je nekdo odveč, da zanj ni prostora,
muzejska dinamika
raztegljiva časovna enota
Ljubkovalni izraz se je oblikoval v konservatorski delavnici, kajti (zlasti zunanjim) sodelavcem in uporabnikom je potrebno razložiti, da se stvari dogajajo v skladu z muzejsko dinamiko: zelo počasi, oziroma v zelo raztegljivi časovni enoti, ki je odvisna od mnogih vpletenih muzejskih delavcev. Kar se restavratorskih del tiče, je to dokaj razumljivo, ker so pri nekaterih posegih postopki dolgotrajni (npr. čiščenje, utrjevanje, sušenje, retuširanje ...), a v skladu z muzejsko dinamiko se odvijajo tudi vse druge muzejske aktivnosti. Razen (V muzeju se hitro samo bliska.|bliskanja) ...
oko na 50 kovačev
Star izraz (slišal sem ga v Ljubljani od 62-letnice), ki pomeni široko razprte oči, npr. čudeči se otrok ima oko na 50 kovačev. Fraza izhaja iz podobnosti očesa s kovancem za 50 dinarjev, na sprednji strani katerega je tudi oseba z zobnikom, "kovač".
Pripis: Verjetno je bilo na 5 kovačev. Kajti "kovač" je bil kovanec za 10 dinarjev. Dva kovača je bilo 20 dinarjev z upodobljeno žensko. 5 kovačev je bilo 50 dinarjev, na katerih sta bila moški=kovač in ženska.
"Gospodinje so pošiljale otroke v trgovino: "Za dva kovača kvasa prinesi!""
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Jugoslovanski_dinar)
pošta Rova
gostilna na Rovah.
a) privoščljivo do Rovljanov, saj so večje Radomlje pošto imele, manjša Rova pa ne. Kajti Rova s faro, so se imela za več, Radomlje pa ne in so spadale pod faro Homec. (fara Radomlje)
b) lepše povedano, da moški niso rekli, da gredo na Rova v gostilno, so rekli: "Grem na Rova na pošto."
Pot iz Izole do Baredov
Pred davnimi leti je v Izoli, oziroma v njenem zgornjem delu živel mladenič Igor, ki se je s svojim živo zelenim Golfom rad okretal po bližnjih istrskih gričih; poznal je vse, še tako skrite kotičke. Nekega dne se je med brezskrbno vožnjo njegov pogled ustavil na ljubkemu dekletu, ki je v enem izmed vinogradov skrbno pobiralo grozdje. Igorjevo srce se je takoj vnelo, vendar ni poznal načina, kako bi pristopil k svoji simpatiji. Izvedel je, da je to princesa Erika in se začel bolj pogosto okretati mimo vinograda, vse pa le zato, da bi ga opazila. Ni pa vedel, da se je tudi ona vanj zaljubila že na prvi pogled. Vsakih nekaj minut je pogledala proti Izoli in se spraševala, kje je njen izvoljenec. Toplo ji je bilo pri srcu, kajti vedela je, da bo kmalu prišel mimo. Obenem pa jo je bilo tudi strah, da se nekega dne ne bi več pojavil. Vsakokrat ko su se njune oči srečale, sta točno vedela, da sta si usojena; nikoli pa nista prav zares spregovorila.
Nekega ledeno mrzlega januarskega jutra je s...
rita pita
Tako se ljubkovalno reče otrokom, sploh če ga pri tem potrepljamo(po ritki) ali pa pihnemo v kako kožno gubo, da zabrbota. Zveza je za otroke zanimiva zaradi posebnega zvočnega učinka - rime. Rita je seveda rit (zaradi ženskega spola obstaja različica z ženskim obrazilom: rit - rita), pita pa povezujemo z glagolom pitati = hraniti. Ali gre pri "pita" za skrček iz "pitana" ali pa se je stvar že izvorno ravnala po rimi, ne vem, jasno pa je, da pita tu ne pomeni velike, zajetne, debele (riti), pač pa rit (otroka), za katero skrbimo in jo imamo radi (kajti jo hranimo).
Pripomba: izvor fraze je verjetno podoben tistem francoske besede bonbon, ki je v 19. stoletju nastala iz odraslega prevzemanja otroške govorice (ki se največkrat poraja metonimično ali pa v preprosti rimi). Ta jezikovna novost je po zgodovinarju Ariesu posledica nastanka pojmov vzgoja in otroštvo oz. prvih zametkov atomske, meščanske družine.
se bereva
Večkrat se ob slovesu razidemo z besedami "se vidiva", "se vidimo". Iz živega govora je stavek zašel tudi v pisavo, hkrati ob "se slišiva", kar je verjetno spodbudil telefon. Zadnje čase pa je ob njima močan tudi rek "se bereva", kajti dopisovanje prek e-pošte ali sms-sporočil je tako olajšalo komuniciranje in močno povečalo krog dopisovalcev, da se je le-tem uprlo reči "se vidiva" ali "se slišiva", ko so vendar hoteli reči, da nameravajo tej osebi kmalu poslati kako sporočilo oz. pisemce. Torej "se bereta".
švinglati
Med nemcisti ljubljanske FF sem slišal ta glagol nekako v pomenu "šlepati se pri izpitu", torej brez večjega truda s prepisovanjem ali kakimi drugimi nedovoljenimi načini priti do dobre ocene. Profesorjev, pri katerih se švingla, očitno to ne moti oz. tolerirajo tudi takšno početje. Torej, če ne znaš, nič hudega, kar s skripto na izpit, tako ali tako celo uro križanke rešuje ali pa kaj bere, se boš že nekako prešvinglal.
Čudi me, zakaj sem ga slišal ravno med nemcisti, kajti izvirno je to štajerska beseda, pomen "plonkati". Mariborčani sploh nikoli ne plonkajo, vedno le švinglajo, in tudi nimajo plonkcegelcev, ampak le švinglceglce ali kar na kratko švinglce.