Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
nadbočje
Del telesa (tako pri moškem kot ženski) nad boki, nekako nad kolki do višine prsi ali malo več, vendar le od strani (od spredaj je v tej višini trebuh, od zadaj pa so ledja). Človek ima levo in desno nadbočje. Prvič uporabljeno v nekem članku na MMC RTV Slovenija.
napiši mi to v krogu
Bosansko selo pod turskim zulumom. Raja više ne može da izdrži pritiske zulumćara, i odluče da pišu Sultanu. Sastane se čitavo selo, jednog koji je imao najljepši rukopis odrede da piše, a svi u selu kažu po jednu muku koju imaju: Velike namete, otetu zemlju, odvođenje muške djece, sušu, zimu, napade na žene... Svaki doda barem po jednu rečenicu, samo Nasredin hođa ćuti. Primjeti to neko i reče mu:
- Ajde, Nasredin, dodaj i ti nešto, pa nije valjda da tebi ništa ne smeta!
- Ma sve ste već rekli, eto, isto to što ste napisali i ja bih reko!
Ali ostalima to bi sumnjivo, pomisliše kako Haso planira da se izvuče ako dođe do neke odmazde, pa nastaviše da insistiraju:
- Ajde, bolan, pa uvijek može nešto da se doda, ima toliko toga, pa reci i ti nešto, makar i ponovi.
A Nasredin hođa gleda ono pismo, okreće, čita:
- Ma sve je lijepo rečeno. Nema ništa preskočeno. A lijepa ova slova! Prelijepa slova! Nego, mislim se nešto, mogli smo ovo samo nekako "ukrug" napisati.
- Kako to bolan Nasredin, "ukrug" ...
našopati
Pogovorni in slikovit izraz med fanti za spolni odnos.
primer: -kako bi jo našopu, -kva bi jo našopu v rito
Vulgarnost izraza izhaja iz dejstva, da ta nemška izposojenka (iz ausstopfen) pomeni nagačiti (našopati medveda - najprej mu izprazniti vse drobovje in ga potem čvrsto nagačiti, našopati koga s svincem).
Slikovitost izraza pa je v tem, da pokaže fantovo silno željo, potenco, slo, da bi dekle "pofukal", vendar uporabi manj motečo (vendar dovolj zvenečo) besedo, ker je "fuk" kao vulgarna slovenska beseda (v slovenščini ni primerno uporabne besede za fukanje, ki bi za uho všečno zvenela). Če pa upoštevamo, da beseda v nemščini pomeni 'nagačiti', se njena 'milost' kar nekako izgubi ...
Tudi napolniti; bodisi s polnim volumnom penisa bodisi s spermo.
"Franci jo je našopal!" - oplodil jo je, naredil ji je otroka
Ni šans, Hans!
Če nas vzklik Ni šans! nekako ne zadovolji, bomo večji dramatični učinek dosegli z omembo Hansa.
Ni šans, Hans izhaja iz reka Ni šans, je rekel Hans! Okrajšana fraza je ohranila rimo, zanemarila pa sklicevanje na avtoriteto iz razvitega sveta.
Čeprav si Nemec (iz razvitega, naprednega sveta in bi ti po difoltu moralo uspeti), ti ne bo uspelo.
Kdo dejansko je Hans, žal, ni znano. Menda z zasebnim letalom občasno še leti čez Slovenijo in pristaja na portoroškem letališču.
piti vodo
v rabi zanikano: ne pije vode
ne (z)drži, ni verodostojno iz srbohrvaščine
Njegova zadeva pravno ne pije vode.
Razlaga, da je Bavčar sporazumno odpustil prijatelja Čuka zaradi nezadovoljivih rezultatov, nekako ne 'pije vode'.
Zanimivo je, da ima isti pomen tudi nasprotna, morda celo pogostejša trditev, da nekaj ne drži vode (češ da zamaka, pušča, ni vodotesno, ni logično in ne zdrži resnega preverjanja).
pozdravi
Ko se opazimo, se pozdravimo. Natančneje, ko koga pozdravimo, nam ta odzdravi. Pozdrav je zelo blizu ogovoru. Pričakovati je, da se raznolikost pozdravljajočih oseb odraža tudi v pozdravih, ki kažejo na narečno, starostno, družbeno in morda tudi poklicno pripadnost. Zlasti zanimivi bi bili pozdravi, ki bi zahtevali natančno določen odzdrav.
* pozdrav - najpreprostejši pozdrav, lahko ljubkovalno pozdravček
* dobro jutro, dober dan, dober večer - v slovanskih in širše indoevropskih jezikih klasični pozdravi
* zdravo - beseda se povezuje z vzhodno Slovenijo in socialističnimi časi, dejansko je zelo stara: ekvivalent rimskega ave, recimo v Ave Maria, ki se v slovenščino prevaja kot zdrava Marija ali pozdravljena Marija (nenazadnje je koren tudi v besedi pozdraviti)
* živijo - tudi živio, saj verjetno izhaja iz sbskohrvaškega živio < živil v pomenu naj živi (v slovenščini tudi živel [kralj]), morda pa tudi okrajšano iz naj živijo (?); okrajšano živ deluje sproščeno in prijazno, bolj intimno
* se...
štuliti se
Izraz pomeni vriniti se, pa ne le dobesedno v vrsto, še bolj se rabi za nekoga, ki se sili v kako družbo, dreza vate, ko nimaš časa, ali pa hoče na vsak način imeti glavno besedo. Tak človek je "štulec". Govori se še dovršna izpeljanka vštuliti se.
Beseda se največkrat rabi, ko se na koga zjezimo (seveda bolj od daleč): "Pa kaj se štuliš, če vid'š, da nima časa/da ji nis' všeč ..."
"Jaz sem se kar vštulil," rečeš nekako v opravičilo, če se nepovabljen priključiš skupinici, ki zavzeto debatira o nekem problemu.
švinglati
Med nemcisti ljubljanske FF sem slišal ta glagol nekako v pomenu "šlepati se pri izpitu", torej brez večjega truda s prepisovanjem ali kakimi drugimi nedovoljenimi načini priti do dobre ocene. Profesorjev, pri katerih se švingla, očitno to ne moti oz. tolerirajo tudi takšno početje. Torej, če ne znaš, nič hudega, kar s skripto na izpit, tako ali tako celo uro križanke rešuje ali pa kaj bere, se boš že nekako prešvinglal.
Čudi me, zakaj sem ga slišal ravno med nemcisti, kajti izvirno je to štajerska beseda, pomen "plonkati". Mariborčani sploh nikoli ne plonkajo, vedno le švinglajo, in tudi nimajo plonkcegelcev, ampak le švinglceglce ali kar na kratko švinglce.
trava marihuana
Prijateljica iz Ljubljane tako v šali poimenuje marihuano: ko je hec ali nekako prijetno prijatelsko vzdušje, je ime vedno dvojno, torej trava marihuana.
udariti debato
Zanimivo je, da se z besedo debata navadno uporablja glagol udariti. Obe besedi sta poemnsko močni in tako nekako pašeta skupaj. Označujeta zavzeto dopovedovanje, polemiziranje, argumentiranje, tudi o stroki.
"Rad se pogovarjam z leonom, vedno kako jezikovno debato udariva ..."
Malo manj intenziven razgovor označuje povabilo: "Pridi, bova kako rekla ..."