Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
odpujsati
oditi s sebi lastnim, spokojnim stilom
Ponarodeli izraz si je izmislil igralec Jurij Souček, ko je sinhroniziral zdaj že legendarno risanko Pipi in Melkijad, mali in veliki pujs (v nem. orig. Piggeldy in Frederick).
tudi...oditi z malce oz. povsem dolgim nosom...ne ravno v najboljšem razpoloženju...(e.g.: ODPUJSAJ!!!)
poerbati
Poverbati ali podedovati.
Npr.: Jaka je od starega očeta poerbal celotno kmetijo.
Iz nem.: erben = po(dedovati)
pranje možganov
vplivanje, manipulacija
angl. brainwashing, nem. Gehirnwäsche
Najbolj znana raba v oglaševalskem sloganu, ki se navezuje na temperature pranja v pralnem stroju:
"Možgane ti perejo na 90-60-90." --> glede "idealnih" mer za ženske, v skladu s predstavo, da je ženska lepa, če je preščipnjena kot osa (vendar je ta še malo bolj ekstremen pri merah v pasu).
rufniti
nem. rufen
Pomeni nekoga poklicati ali dregniti. Beseda je najpogosteje v rabi na Štajerskem.
Primer:
"Naredi, kar imaš za narediti in me potem rufni."
"Trenutno nimam časa. Te rufnem kasneje."
"Ko te vidim, te rufnem."
scati proti vetru
Po vsem svetu* razširjena prispodoba za odporništvo oz. (odvisno od govorca) nesmiselno, jalovo početje.
Glede na slabšalno konotacijo (če ščiješ proti vetru, si moker in smrdiš), se navadno uporablja kot opomin nekonformistu:
- Ne moreš celo življenje proti vetru scat!
- Ni dobro scati proti vetru.
- Za zaslužek je potrebno scati v tisto smer, kamor veter piha.
Reklo HOMO SAPIENS NON URINAT IN VENTUM uživa velik ugled v Amsterdamu, kjer so mu namenili posebej imenitno mesto.
Izraz menda izhaja iz morjeplovskega izročila. Še danes je poznan običaj, da po uspešno preplutem težavnem delu Cap Horna (Le Caillou) mornarji pridobijo pravico scanja proti vetru.
Po Nemčiji kroži vic, ki je smešen verjetno samo njim:
- Zakaj imajo Bavarci rumene trebuhe?
- Ker ščijejo proti vetru. (ha,ha,...)
Po Sloveniji kroži vic:
- Zakaj so Kitajci rumeni?
- Ker ščijejo proti vetru.
Leta 1973 je bila v najožjem izboru takrat popularnih Mao Cetungovih misli tudi naslednja:
Vse na svetu je s...
šnopc ideja
(iz nem. Schnappsidee)
nepremišljena zamisel, porojena s pomočjo alkohola
V slabšalni rabi: Vsake šnopc ideje pa že ne moreš jemati resno.
tavšanje
menjanje, menjavanje; trgovanje; zamenjava; zamenjanje; blagovno menjalno gospodarstvo
Iz ljudske pesmi:
al ga bom zatavšala, al ga bom prodala
nem. tauschen=menjati
tinto piti
kaznovati, mučiti; navadno v rabi: dati tinto piti (iz nem. die Tinte = črnilo)
končno je našel nekoga, ki mu je kos; mu je dal vetra; ga je postavil na trdna tla; ga je soočil z dejstvi; ga je podučil (ni sam zapisal s črnilom - se naučil, ampak ga je drug posilil s črnilom)
Tinte jim je treba dati piti, tinte!
Tito je dal Hitlerju tinto pit.
Fraza najverjetneje izhaja iz priljubljene "zlate knjige za naše malčke" Struwwelpeter (1845). V eni od pesmic se otroci norčujejo iz zamorčka ("Zamorček-morček, kak si zal! Aj, aj, si mar v črnilo pal?"), Sv. Nikolaj pa jih kaznuje tako, da jih potunka v črnilo.
Er tunkt sie in die Tinte tief
Wie auch der Kaspar: »Feuer!« rief.
Bis übern Kopf ins Tintenfaß
Tunkt sie der große Nikolas.
Kaže pa, da je pitje tinte slovenska posebnost, saj se kazen v prevodu Sonje Sever iz leta 1925 glasi takole:
Lej, lej, zdaj sem pa smeha sit!
Otroci, hajd, črnilo pit!
Nič ne pomaga vik in krik,
zaman vsi vpijejo "zapik!
Fraza pa je morala obstajati že prej, s...