Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Ormož
Ime tega kraja v Severovzhodni Sloveniji se tradicionalno uporablja kot sinonim za norišnico, najbolj v Pomurju in vzhodnem delu Štajerske. V Ormožu je psihiatrična bolnišnica za duševne bolezni, alkoholike in druge odvisnike.
Primer rabe: Toti je za v Ormož.
//To je Ormož!//
Sopomenke: Godovič levo, Kalce levo, Gorenjske toplice, Polje, Vojnik, Hrastovec, Idrija, Pohorje
Polje
1. odprt prostor, namenjem poljedelstvu (njiva).
2. se beseda navezuje na krajevno ime Polje, nekdaj Devica Marija v Polju, vzhodno od Ljubljane, v bližini katerega je psihiatrična bolnišnica. "Polje" je privzelo pomen "Psihiatrična bolnišnica Ljubljana - Polje" (v resnici bolnišnica sploh ni krajevno poimenovana, njen naslov pa izda, da stoji v kraju Studenec), zato so izrazi kot "ta je iz P/polja", "peljali so ga v P/polje", "ta je za v P/polje", "to so taki iz P/polja" ... večkrat razumljeni v prenesenem pomenu in vzbujajo posmeh (sila neprijetno je, ko se predstaviš: "Sem iz Polja.", pa sogovorca skoraj pobere od smeha; še huje, če se to zgodi v polnem razredu pri pouku). Navedene povedi je namreč treba razumeti kot "ta je iz norišnice", "odpeljali so ga v norišnico", "ta je norec (zato bi moral iti v norišnico v Polje)", "to so duševni bolniki".
Na to aludira tudi domiselno besedno poigravanje s slovensko in angleško kratico NLP (neznani leteči predmet) oz. UFO (unindentified flying...
priti k sebi
"Predvsem pomislite, da je nekaj podobnega sanjal že Platon, ko je pisal, da je norost zaljubljenih največja sreča v življenju. Zakaj kdor močno ljubi, ne živi več v sebi, ampak v tistem, kar ljubi; in čim bolj se oddaljuje od sebe ter prehaja v predmet svoje ljubezni, tem slajše je njegovo ugodje. Zato pa, če hoče duša misliti na to, kako bi ušla telesu, in svojih organov ne uporablja normalno, se more brez pomisleka in po pravici reči, da je njeno početje blazno. Kaj naj bi sicer pomenila fraza, ki jo tolikokrat slišimo: »//Ta človek ni pri sebi//« ali //Vrni se vase//« ali: »//K sebi je prišel//«? Dalje, čim globlja je ljubezen, tem hujša je norost in tem – srečnejša!
Kakšno bo torej življenje v nebesih, po katerem tako goreče zdihujejo pobožne duše? Vsekakor bo duh kot močnejši premagal in povsrkal telo, kar mu bo toliko laže, ker ga je že v življenju očistil in pripravil za to vrsto preobrazbe. Nato bo duha samega na čudežen način použil vrhovni Um, zakaj ta je še neskončno mogočne...
s Studenca ušel
Nor je; ušel je iz norišnice.
Psihiatrična klinika je na Studencu. Ker je Studenec poleg večjega kraja (Polje), mnogi rečejo tudi, da je iz Polja ušel.
trotl
bedak, neumnež, teepc, norček, trapec
Hribovci jodlajo: "Tis pa en trotl, tis pa en trotl."
Trotlzihr
je ponavadi lastnost tehnične rešitve, ki s svojo enostavnostjo omogoča zanesljivo delovanje, enostavno uporabo in hitro popravilo v primeru okvare:
Za vsako figo je treba na servis, namesto da bi naredili trotlzihr!
Vojnik
Kraj, v katerem se nahaja psihiatrična bolnišnica, ki sprejema paciente s širšega celjskega območja.
Še malo, pa bo zrel(a) za v Vojnik.
V okolici Ptuja pa si zrel za Ormož, kjer je enaka ustanova kot v Vojniku.
Arhiv 2005
Spodaj je seznam besed, ki so (iti v deževni gozd|nameravale v deževni pragozd), pa jih je arhiviral spletni arhiv (http://web.archive.org/web/20051023194108/http://razvezanijezik.org/?page=Gesla+po+abecedi). Vključena so le gesla, ki (medtem) niso bila ponovno dodana v slovar. Potrebno je obnoviti njihove definicije, kar bi najlažje storili njihovi avtorji, nekatere pa je možno tudi restavrirati s pomočjo zgornjega naslova.
Torej:
*(uibr)
*(RTFM)
*(PUPA)
*(PSK)
*(PMSM)
*(pesa)
*(ornh)
*(nudl)
*(Nobl)
*(luli)
*(gnuj)
*(febo)
*(dude)
*(zmeen)
*(truga)
*(šved)
*(Šara)
*(Sioff)
*(pamž)
*(mislm)
*(Lisac)
*(kuhna)
*(krota)
*(kmjat)
*(kembl)
*(hipur)
*(gumej)
*(Gavda)
*(fosil)
*(focka)
*(farji)
*(falot)
*(elita)
*(durca)
*(čedo)
*(Curby)
*(žmoht)
*(ta bel)
*(smrduh)
*(RIPLEY)
*(p.n.r.)
*(oštja)
*(Mauči)
*(Makadu)
*(lunixi)
*(linuxi)
*(kamplc)
*(jingle)
*(halo?!)
*(Gajstn)
*(gagati)
*(fasati)
*(džiro)
*(darmar)
*(carsko)
*(zahojen)
*(sljavko)
*(ratounk)
*(penzelj)
*(pekarna)
*(pajzelj)
*(pajcati)
*(olaguma)
*(nosi se)
*(mrkniti)
*(mencati)
*(Laužnk)
*(kislica)...
klamfa
1. tesarska spona
2. neumnost, norost; klamfanje - klatenje neumnosti
3. trd kot klamfa - povsem pijan
Lentanje
1) Občutek vesele sproščenosti in splošnega veselja do življenja, ki ga je moč doživeti ob daljšem obisku Maribora v času festivala Lent.
"Lentali smo do jutra, - od Večerovega, do JazLenta, pa potem do konca afterja".
2) Obdobje leta, za katerega je značilno kulturno blagostanje in izobilja, ko se na vseh vogalih mesta Maribor dogajajo kulturni in skupnostni dogodki in mesto živi in diha kot prava kulturna prestolnica.
"Junij prinaša lentanje, ko se bo na prizoriščih ob Dravi odvilo več kakor 300 dogodkov vseh zvrsti"
3) Štoparski vodnik po festivalih ga opisuje kot "štajerski festivalski "joi de vivre", ki meji na veselo norost.
"Nea jamraj, gremo lentat".
4) Izvirni zapis, (2012):
"Na Festivalu Lent so tako gledalci kot nastopajoči aktivni udeleženci najbolj prijetne zabave v mestu, na kateri vsak lenta po svoje, vendar pa vsi lentamo skupaj. Za nekoga je lentanje prvi poljub, za druge pa doživetje nečesa novega, norega, enkratnega. Lentanje so velike zvezde na odru in male zvezdice na...