Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
otroci
Pogost dolenjski izraz za policiste.
Verjetno prihaja predvsem iz dejstva, da se policisti ponavadi postavijo ob cesto ali na njo, kjer ovirajo promet. Tako kot otroci, ki se igrajo ob/na cesti in tvegajo prometno nesrečo.
Papirnati tiger
Pogost izraz v novinarstvu. Metafora za nekaj na videz pretečega ali nevarnega, a v resnici neškodljivega. Tudi oznaka za različne osebe, zakone, ukrepe ali institucije, ki naj bi uveljavljale svojo avtoriteto, vendar so pri tem več kot očitno neuspešne in neučinkovite.
Brezzobi tiger
pa valjda
Seveda, jasno, menda ja.
Hrvatizem, ki je v slovenskem slengu spremenil pomen od najbrž, najverjetneje v seveda. Pogost v primorskem narečju, uporabljen pa tudi na notranjskem (različica brez j, //pa valda//).
A: "Kaj ne mislijo objavit roka za oddajo prijave?"
B: "Pa valjda bodo, morajo!"
Napačna interpretacija. Beseda valjda je veznik, ki se ga uporablja za neprepričljivost situacije. Mogoče se bo sitaucija zgodila, mogoče pa ne.
Piratstvo
Piratstvo je dokaj pogost izraz, ki pomeni ilegalno prenašanje avtorsko zaščitenega materiala z interneta. Piratstvo je močno razširjeno in je v nekaterih državah zelo strogo kaznivo, medtem ko v drugih za piratstvo ni predpisane kazni. Z izrazom piratstvo je najpogosteje mišljeno prenašanje filmov, glasbe, igric in drugih programov.
Prvoten pomen besede, v sodobni računalniški dobi, je označeval človeka - pirata, ki je preprodajal kopije iger, filmov in glasbe ter na ta način služil. Sodobnejši časi za piratstvo označujejo že omogočanje pridobivanja in pridobivanje kopij avtorskega dela, do katerega načeloma nis(m)o upravičeni.
Originalni pomen je pomenil pomorsko ropanje, uničevanje galej, vasic za pridobivanje vrednega plena ali zgolj za "nahranitev" krvoločnosti.
Zunanje povezave
Naštete so nekatere strani, na katerih je mogoče zaslediti filme, glasbo, igrice ipd. Te strani niso ilegalne, saj ne ponujajo prenosa ilegalno pridobljenih datotek, najdejo pa jih tudi običajni spletni i...
pozdravi
Ko se opazimo, se pozdravimo. Natančneje, ko koga pozdravimo, nam ta odzdravi. Pozdrav je zelo blizu ogovoru. Pričakovati je, da se raznolikost pozdravljajočih oseb odraža tudi v pozdravih, ki kažejo na narečno, starostno, družbeno in morda tudi poklicno pripadnost. Zlasti zanimivi bi bili pozdravi, ki bi zahtevali natančno določen odzdrav.
* pozdrav - najpreprostejši pozdrav, lahko ljubkovalno pozdravček
* dobro jutro, dober dan, dober večer - v slovanskih in širše indoevropskih jezikih klasični pozdravi
* zdravo - beseda se povezuje z vzhodno Slovenijo in socialističnimi časi, dejansko je zelo stara: ekvivalent rimskega ave, recimo v Ave Maria, ki se v slovenščino prevaja kot zdrava Marija ali pozdravljena Marija (nenazadnje je koren tudi v besedi pozdraviti)
* živijo - tudi živio, saj verjetno izhaja iz sbskohrvaškega živio < živil v pomenu naj živi (v slovenščini tudi živel [kralj]), morda pa tudi okrajšano iz naj živijo (?); okrajšano živ deluje sproščeno in prijazno, bolj intimno
* se...
predalčkati
glagol, ki (dokaj slabšalno) označuje razvrščanje, ugotavljanje razlik, sortiranje in določanje oznak-priveskov (tagiranje);
Pogost pojav je npr. predalčkanje glasbe.
"Bend se nerad predalčka." (ne želijo se opredeliti za žanr ali podžanr).
prodajati meglo
Pogost podcenjujoči izraz za službo, delo ali dejavnost, kjer se dvomi v njen/-njegov pomen, učinkovitost, uporabnost ali vrednost.
razčebosti
Glagol razčebosti, razčebotem je priložnostna beseda iz starejše ljubljanščine. Pomeni razširiti se, uveljaviti se, postati sprejet, pogost.
Babica: "Včasih sem mislila, da so skoki pregrob šport za ženske, potem so se pa kar razčebotle in so prav uspešne!"
spustiti kajlo
Ok. 209 zelo pogost izraz med maldimi, danes malo manj. V rabi predvsem, če kdo koga izziva, pa mu drugi proti pričakovanjem zna vrniti s takim odgovorom, da se izzivalec zmede za toliko časa, da je osmešen v očeh soudeležencev.
Glej tudi nizko, vendar je nizka navadno bolj umazana kot kajla, ki nakazuje le ali zelo veliko odločnost in samozavest izzvanega ali pa izredno jezikovno spretnost in razumevanje problema. Pri obeh pa je v navadi reakcija soudeležencev: kera kajla/nizka!
tarara
V pogovornem jeziku nasploh (se mi zdi, da ni omejen le na Ljubljano) pogost izpustni medmet, ki zgoščuje govoričenje na dolgo in nadomešča izraze kot: na primer, in tako dalje, in podobno, tako in tako, in tako v nedogled ... Hkrati besedilo tudi napravi bolj ekspresivno, živo. Obstaja tudi različica darara ter podvojena različica za daljši opis. Naglas obakrat na prvem zlogu.
- Hm, zdajle bi jedla eno fajno zelenjavno župco.
- kako jo pa pripraviš?
- Ah, čisto enostavno. Narežem lepo zelenjavco: korenček, zeleno, kolerabico, por ... tarara tarara, dam v lonec in počakam, da se skuha.