Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
goba
Beseda goba se je začela uporabljati v Škofji Loki.
Uporablja se kot pozdrav.
primer:
"Kje si goba!"
Besedo lahko uporabimo tudi kot oznako za zategnjeno, prekomerno leno ali nekarizmatično osebo.
"Pusti ga, saj vidiš kakšna goba je!"
V okolici Kranja beseda pomeni osebo, ki s svojim življenjskim slogom izstopa iz družbe. Taka oseba si življenjski sloga definira sama in navadno ni pripadnica kakšne subkulture. Beseda ima navadno pozitiven prizvok.
----
V Ljubljani beseda označuje žensko, ki je sposobna popiti velike količine alkohola, ne da bi le-te vplivale na njene mentalne sposobnosti, je torej ne upijanijo. Veselje ob takem izrazu je še toliko večje, kadar gre za kako majhno, na videz zelo nedolžno dekle, ki pa v pitju čist' raztura.
----
"Štuliti se kot goba" - se vsiljevati tam, kamor ne spadas, kjer nisi zazeljen. Besedna zveza je pogosta predvsem na stajerskem in v prekmurju.
Primer : Daj nea se stuli kot goba!
Na istem regionalnem obmocju se da zaslediti tudi idiom "Biti suh kot goba" , k...
iti po francosko
oditi brez pozdrava oz. slovesa
narediti se neumnega
zelo verjetno se je ta fraza razširila zaradi zanimivega dogodka, ki se je pripetil leta 1717 v dresdnu (nemčija).
sloviti virtuoz louis marchand, organist in čembalist na dvoru kralja louisa XIV, je bil na svojem potovanju po nemških deželah, s strani takrat manj znanega johanna sebastiana bacha, izzvan na glasbeni dvoboj.
marchand naj bi na predvečer tekmovanja skrivaj prisluškoval bachovim pripravam in nato še v isti noči nenapovedano odpotoval, ne da bi o tem kogarkoli obvestil.
dvoboj je tako odpadel, nemški zlobni jeziki pa so frazo "iti po francosko" začeli uporabljati za tiste, ki se naredijo neumne in odidejo brez besed ali pozdrava.
več o tem bo mogoče prebrati v zelo nenavadni knjigi "psi", ki bo izšla 7.7.2009 in bo med drugim razkrila eno največjih glasbenih skrivnosti, povezanih s tem dogodkom.
Kaj bo dobrega?
arhaičen pozdrav
Radovedno, obeta polno, a retorično vprašanje namesto pozdrava. Še posebej lepo pride do izraza, če slutimo, da obisk v resnici ne bo ugoden:
Ko sem bil leta 1891 nameščen kot romarski duhovnik pri Sv. Joštu nad Kranjem, sta se nekega jutra zglasila pri meni dva orožnika. "Moža, kaj bo dobrega?" sem ju nagovoril. "Nič dobrega ni," sta rekla.
Fran S. Finžgar
Kaj dogaja?
Pozdrav mlajše generacije, ki izraža skrb, da ne bi zamudili kaj pomembnega.
Že Marx je ugotovil, da je v začetku bilo dejanje. Zato so ljudje ravnali že, preden so mislili. Sodobni ljudje zlasti ravnajo in delujejo; zato tudi toliko »dogaja«. Bolj ko »dogaja«, manj ljudje mislijo in lažje deluje oblast. (po D. Rutarju v Globalnem fašizmu)
V ljubljanščini pač "kva dugaja".
Kje si model
Pogosta raba v ljubljanskem jeziku ki pomeni ŽIVJO NIMAM TI NIČ ZA POVEDAT IN SE NE BOM POGOVARJAL S TEBOJ
koša
Primorska različica ljubljanskega (Kaj dogaja?). Navadno uvod v tipičen pogovor med mladino.
Izhaja iz ital. cosa [koza] = kaj
Kva j' dej?
Oblika pozdrava, ki, če je izrečena s pravim elanom, zares dobro zveni.
Kva j' dej?
> (kwajdejpojzej)
> (kkidj?), (kvajdej), (kvadej), (kwajdej)
* V Ljubljani je v resnici pogostejša oblika "kazzdej" ali katera druga od oblik, ki se od gorenjske inačice ločijo predvsem po odstotnosti glasu "v".
Kva ma?
Sestavljeno iz "Kva dugaja" ter "Šta ima".
kwajdejpojzej
Oblika pozdrava, ki je bila uvedena zato, da bi bilo prave Gorenjce še vedno moč ločiti od mladih snobov iz Rožne doline (ki v današnjih časih uporabljajo izvirni gorenjski izraz "(Kva j' dej?)"), in je topogledno postala zaščitno geslo visokih gorenjskih krogov (ki se pogosto gibljejo nad 1500 m nadmorske višine). Zanimivost te fraze je v tem, da istočasno operira s sedanjostjo (dej, zej) in prihodnostjo (poj) in ju na določen način izenači, kar v prenesenem pomenu besede pomeni, da jutri ne bo prav nič bolje ali slabše, kot je danes.
lpidktžtmm
Osebnejša štajerska oblika na koncu sporoćila kot LP.
Lep Pozdrav In Dober Kavs
Ti Želi Tvoj Miki Maus
pozdravi
Ko se opazimo, se pozdravimo. Natančneje, ko koga pozdravimo, nam ta odzdravi. Pozdrav je zelo blizu ogovoru. Pričakovati je, da se raznolikost pozdravljajočih oseb odraža tudi v pozdravih, ki kažejo na narečno, starostno, družbeno in morda tudi poklicno pripadnost. Zlasti zanimivi bi bili pozdravi, ki bi zahtevali natančno določen odzdrav.
* pozdrav - najpreprostejši pozdrav, lahko ljubkovalno pozdravček
* dobro jutro, dober dan, dober večer - v slovanskih in širše indoevropskih jezikih klasični pozdravi
* zdravo - beseda se povezuje z vzhodno Slovenijo in socialističnimi časi, dejansko je zelo stara: ekvivalent rimskega ave, recimo v Ave Maria, ki se v slovenščino prevaja kot zdrava Marija ali pozdravljena Marija (nenazadnje je koren tudi v besedi pozdraviti)
* živijo - tudi živio, saj verjetno izhaja iz sbskohrvaškega živio < živil v pomenu naj živi (v slovenščini tudi živel [kralj]), morda pa tudi okrajšano iz naj živijo (?); okrajšano živ deluje sproščeno in prijazno, bolj intimno
* se...