Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
bendeho
Poslovenjena beseda, ki izhaja iz španske besede "pendejo" (vendar se pomen besede razlikuje od pomena španske besede, prav tako pa izgovorjava - bendeho z B-jem.), iz katere je nastala beseda bendeho in izpeljanke bendehouc, bendehoušna, bendehati, bendehouci, zbendehan, ... in so pogosto uporabljene v pogovoru od približno 2000 do 2002 naprej na območju Žirov (Rovte, Slovenija). Beseda označuje neumnost, bedarijo, krneki, nesmiselnost. Je slabšalnica za osebe, ki imajo težave s problemi, ki pogosto uživajo alkohol, poslušajo glasno glasbo in govorijo bedarije, itd., nadomešča pa tudi veliko besed in stavkov samo s stavkom kot je npr. un je en bendehouc, tistu je ena navadna bendehoušna."
Uradnih virov o uporabi in izvoru te besede ni, vendar se da resničnost pomena besede in pogostosti uporabe v Žireh preveriti pri večini od 13 do 25 let starih prebivalcev Žirov z nasčednjim vprašanjem: Kaj veš o besedi bendeho?
"To je prišlo do nas, ko se je sokrajan, ki veliko potuje, vrnil z dolgega...
bestič
Bêstič je to, kar smo v osnovni šoli imenovali najboljši prijatelj (my best friend), kar je pomensko blizu, ni pa isto kot pravi prijatelj (predvsem je treba upoštevati socialni kontekst in navade poprečnega najstnika). Gre torej za človeka, ki mu zaupaš tudi stvari, ki te še posebej težijo, se vselej zaneseš nanj (vsaj bolj kot na druge) in se načeloma tudi več vidiš z njim. Ni znano, koliko izraz uporablja osnovnošolska in gimnazijska mladina, med študenti je leta 2010 njegova raba sporadična. Ženska oblika je bestička ali bestica.
biti 100 %
Fraza se rabi predvsem zanikana - tedaj označuje, da posameznik ne ustreza pričakovanjem, da je čuden, sorodno: mu manjka (kolešček) v glavi, torej ni 100 % (celosten). Pogosto v vprašanju.
Nima 100 pik (100 IQ)
biti na har'd
Izraz je nastal na Goranjskem, pomeni pa biti pod vplivom droge, predvsem na party-ih.
Primer:
U gavijoli'j smo bli na har'd.
bodi dec
"Bodi dec!" je poziv, naj se ne bojimo, sramujemo, jokamo ali kakor koli drugače obotavljamo, temveč naj se ponosno postavimo za svojim prepričanjem ali tiho prenesemo fizično bolečino.
Predvsem se rabi v smislu, da moramo povedati, če se s čim ne strinjamo, če nas kaj moti, tzlasti kaj nas na komu moti, in to kar dotičnemu v obraz.
Tudi v obliki vprašanja: A s' dec al' s ' baba!?
bodimo realni
Medklic, ki navzoče spodbuja k odkritosti in iskrenosti, predvsem pa treznemu presojanju resnice - odkritost in poštenje je potrebno zato, ker se pogosto rabi v zvezi z osebnimi lastnostmi.
Okrepljena različica: bodimo zvesti realnosti.
bogu čas kradem
Fraza se uporablja predvsem v 1. osebi, kadar želimo nekomu podati smiselno razlago lastnega stanja, ki se nanaša predvsem na dolgočasenje, lenarjenje, posedanje, brezdelje...
Primer:
Oseba A: "Hej, kaj počneš?"
Oseba B: "Nič, bogu čas kradem."
bo isto za plačat, če se usedete
Ta hudomušni rek se uporabi, kadar gostje (seveda gre predvsem za mlajše, sorodnike, znance ...) kar stojijo pri stolu in ne vedo, kam bi se deli. Rabijo ga starejši. Ima več različic: boste plačali tudi, če stojite; bo lih tok za plačat, tudi če boste sedeli; boste isto plačali, če se usedete.
bojs
(izhaja iz angleške besede Boy)
Izraz za urbanega fanta (predvsem med 12.-30. letom starosti) s športnim ali športno-elegantnim stilom, po vzoru pravega sodobnega slovanskega, predvsem balkanskega postavnega mladca.
Preko dneva pogosto drvi na svojem mopedu, ponoči pa lahko med drugim osvaja sladkiše (več o (sladkiša)).
Prepoznavni znaki so med drugim sledeči:
- športen, aktiven tip, zlasti nogometni privrženec
- rad se postavlja s svojo fizično podobo in močjo
- kratke hlačke
- rad se vozi na mopedu, zlasti po zadnjih dveh kolesih
- najraje se druži v skupini
- kratki lasje, irokeza
Borbati se
Športni neologizem neznanega izvora in letnice, verjetno pa novejše izdelave (po letu 2000). Ni povsem jasno ali gre za ponesrečeno in nepravilno rabo glagola boriti se, ali za izraz, ki označuje neko drugo, neznano dejavnost. Predvsem v radijskih in TV izjavah slovenski športniki in športnice pravijo, da se na tekmovanjih ne borijo, ampak "borbajo". Tako kot se ljudje od nekdaj v vojnah ne "vojnajo", se tudi v borbah ne "borbajo".
Primer: "Na današnji tekmi se kljub poškodbam v moštvu nismo dali, borbali smo do konca!"
(borbanje)