Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
čuk
Popularen nadomestek za tisoč tolarjev. Malo manj pogost danes: npr. čuka evrov.
Izvor iz angleške besede za tisoč dolarjev: "Bucks - //baks" v prevodu žival iz rodu uharic - čuk.
Po letu 2000 se je zelo razmahnilo, da smo mladi (takrat srednješolci ...) bankovcu za 1000 tolarjev, pogovornemu jurju (govorilo pa se je že tudi "prešeren", ker je bila na njem podoba tega pesnika, kakor je "cankar" pomenil desettisočaka: en'ga cankarja mi dej!), začeli govoriti čuk. CD je takrat stal 2 čuka, kak pulover pa 5 čukov. Poceni je bilo samo pol čuka.
Danes sta zaradi evra, ki tolikšnih zneskov ne omogoča v vsakdanji rabi, oba izraza izginila. Res pa je, da je njuna raba upadla že prej.
Čuk pa rečemo pogovorno tudi nekomu, ki se nam zdi umsko preprost in štorast. Primer: "Ti, pa si čuk!" ali pa "Proklet čuk-čukast!"
Dobra za ponucat
Dobra za ponucat [ženska]
Izraz izvira še iz praveka - iz časa kanibalizma. Z njim se je označevalo ženske, ki niso bile prvorazredno meso, a kljub temu ne za odmet. Zato se jim je našlo kak sekundarni namen, npr. za ozimnico.
Raba v stavku:
Stari, tale Jolanda je dobra za ponucat, prav rad bi jo vložil za čez zimo.
do daske
do konca; popolnoma; z vso močjo;
(izvor iz avtomobilizma, ko šofer pritisne stopalko za plin do konca (do deske, -starejši kamioni so imeli pod stopalko za plin bukovo desko) in motor deluje z vso močjo); Raba: v pogovorih pomeni, da smo dali v akciji-delovanju vse od sebe, ni bilo mogoče storiti še več; Primer: v skupini možje nalagajo tovor na kamion in se reče: "dvignu!, do daske!!"; -dej porin!, do daske!; -smo šli v hrib, do daske (hodili smo na vso moč); raba "do daske" (kar pomeni z vso močjo) je bila tudi med vojaki šoferji in upravljalci gradbenih strojev v inženiriji v jugoslovanski vojski;
draga bralca
začetki uporabe te fraze izvirajo v letu 2005, s spletnega bloga Slepo črevo, kjer avtor tako pojasnjuje:
:**Zakaj stalno nagovarjas “draga bralca”?**
:Malo zato, da vadim pisanje dvojine, malo pa zato, ker to nekako odraza majhnost tegale bloga. V primerjavi z raznimi stranmi, ki imajo po tisoce obiskovalcev dnevno, je stevilka tukaj precej manjsa in “draga bralca” to malo zafrkljivo ponazori.
Raba se je kasneje razširila še na nekatere druge bloge, a nikoli tako konsistentno kot je frazo uporabljal Crni.
----
Podobno je Marcel Štefančič Jr. v uvodnem pozdravu Studia City govoril "spoštovana gospoda", a iz drugačnih vzgibov. Bivši predsednik Kučan in nadškof Rode sta se namreč nekoč izrekla, da gledata Studio City, zato jima v uvodu nameni pozdrav.
držati vodo
Fraza se uporablja predvsem zanikano:
(nekaj) ne drži vode
Pomen fraze:
ne drži, ne velja, ni res
Izvor fraze ([1]):
angl. not hold water
Primeri ([2]):
Zanimiva izjava, ki pa ne drži vode.
//Slovenija je država z največjim številom policistov glede na število prebivalcev, zato izgovarjanje na pomanjkanje denarja za nove zaposlitve ne drži vode. //
Neustrezna raba:
Zadnje čase se (zlasti v spletnih) medijih pojavlja nesmiselna fraza "ne pije vode". Najverjetneje gre za prevzem fraze "ne pije vodu", ki se pojavlja zlasti v srbskih spletnih medijih. ([3])
-eska
V Ljubljani sem slišal že primere, ko ta ekspresivna pripona slabšalno označuje kako starejšo, preveč radovedno žensko, npr. Marta -> Marteska. Kako razširjena je takšna raba pripone oz. ali gre za omejen pojav, pa ne vem.
Primer: "Pazi, Marteska spet opreza na oknu, da bo lahko pol regljala sosedam ..."
holtnahamol
furmanski izraz, ki je prešel v kletvico
ukaz; uprabljali so ga naši dedje, pretežno na pri kmečkem delu/priganjanju/furanju z živino; izraz izhaja iz nemškega vojaškega žargona pri urjenju rekrutov, ki so služili vojsko v Avstroogrski: (Halt! Noch einmal! = Stoj, še enkrat! Ponovi!; naši dedje so to preimenovali v "holtnamahol"); raba peša in postopno izumira
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
Jebela cesta
Originalno je "bela cesta" pomenila pot, ki vodi na vešala, bela je bila zaradi cvetja, ki so ga pod noge posipali obsojencem na smrt.
Iz 60. let je znana fraza: bela cesta je običajno makadamska pot z luknjami in drobirjem po kateri voznik dviga oblake prahu, zato mora avto po taki vožnji peljati avto v avtopralnico. Zmotno je mišljenje, da je to oblika kletvice, razen morda, če voznik špara in si avto pomiva pred hišo s svojo vrtno cevjo in šamponom, opazuje pa ga brezdelni sosed, ki negodovanje voznika razume kot jebena cesta.
Lahko bi dodali, da "jebela cesta" sicer ni prava kletvica, je pa prikrito, na videz nedolžno nadomestilo zanjo. Po nastanku Države SHS in nato Jugoslavije so se kletvice in srbskega in hrvaškega jezikovnega prostora, med njimi zlasti raznolična raba glagola "jebati", vse pogosteje pojavljale v vsakdanjem pogovornem jeziku. Pri tem je prišlo do transformacij, kot je, na primer, sprememba krepkega izraza "jebem ti" v "jebenti", ki je bolj medmet kot kaj drugega. ...
Kje si model
Pogosta raba v ljubljanskem jeziku ki pomeni ŽIVJO NIMAM TI NIČ ZA POVEDAT IN SE NE BOM POGOVARJAL S TEBOJ
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...