Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
i pa p!
Velelnik, ki se uporabllja v nekaterih različicah ribniškega narečja. Posebno ga uporabljajo starejši ljudje pri kosilu.
Prevod: Jej in pij!
kako se v xyz jeziku reče
Razne besedne igre se začno s temi besedami, vse pa temeljijo na tem, da s slovenskimi besedami, ki so glasovno sicer zelo približane nekemu tujemu jeziku, izrečejo kaj, kar ima (navadno) žgečkljiv pomen v slovenščini, če ga pa nima, se pa smeješ temu, da ti je nekdo res nasedel in ni prepoznal slovenskih besed.
Oponašanje francoščine:
žabartma = žaba rit ima
bktravojé, kontravojé = bik travo je, konj travo je (mlajša različica); starejši govorijo še bktravaje
telésepasé = tele se pase
Poskusite Francoze očarati z naslednjo povedjo: Žené selepé naparé komuvé nalepak. = Ženske se lepijo na denar kot muhe na lepilo.
Najbolj znana francoska dieta ni Montignacova, ampak menžri = manj žri.
Zelo hudomušno je tudi preoblikovanje francoskega Notre-Dame (naša gospa = Marija, Jezusova mati) v "noter dam" (kaj drugega le kot spolni ud). Učinek je toliko večji, ker vzporejamo cerkev in spolnost.
Kako se po kitajsko reče ...
... klopca? (tuki) čiči-pa-čaki
... stranišče? čiči-pa-kaki
... postelja? tuki-fuki
Ka...
kurec
Petelin, moška kokoš, penis, moški spolni ud; v francoščini le coq in v angleščini a cock.
SSKJ pojasnjuje, da beseda, poleg moškega spolnega organa, označuje tudi ničvrednega moškega, v prislovni rabi pa jezo, omalovaževanje in močno zanikanje.
V vsakdanjem pogovoru lahko dobi še veliko več in bolj niansiranih pomenov, pač odvisno od konteksta, poudarka in tona, s katerim jo izrečemo. Aleš Debeljak je nekoč postavil teorijo, da se bo slovensko besedišče sčasoma reduciralo le na besedico "kur(e)c", vse vsebinske nianse pa bomo izražali z raznimi poudarki in načini izgovorjave (v svetu se menda podobno dogaja z besedo fuck).
Včasih besedo zapišejo kar "kurc", zlasti v frazah "kurc te gleda" ali "ta kurc me pa že ne bo jebal" (fraza, zanimiva z več vidikov) ipd.
----
Izrazi za penis v slovenščini: kurec, kurc, kurac, štanga, sveder, bambus, piton, kita, tič, janez, za otroke lulček, pimpek ... starejši za kurec poznajo tudi cu'rakelj.
Kurec, izraz za nekoga, ki kuri, ki nalaga drva v peč na ka...
mačka 'ma rep nazaj
Zvezo "Mačka 'ma rep nazaj!" starejši uporabljajo kot nekakšen vzgojni prijem, da bi otroke odvadili v določenih letih zelo priljubljenega odzivanja s "Kaj?". Na primer, da babica reče vnučku, naj gre po časopis, vnuček pa pravi: "Kaj?" Babica nemudoma pohiti: "Mačka 'ma rep nazaj!" Tako otrok ne ve, kaj je babica rekla vse dotlej, dokler je ne vpraša s "Prosim?"
A tudi za ta vzgojni ukrep obstaja obvoz. Odgovorimo: "Ti ga maš pa naprej, pa si ga dobr oglej!"
ali pa "Če ga nima, si ga pa prlima!"
obavten
Starejši ljubljanski izraz, pomeni grob, robat, nefinih linij, npr. obavtno pohištvo.
pičko
fičko, fičo - marsikateremu ti dve besedi nista v šestdesetih letih nič pomenili, zato so ju podomačili; zlasti starejši. Pičko, ker je pomenil nekaj majhnega.
"Naš Janez bo pa pičkota kupil."
Pot iz Izole do Baredov
Pred davnimi leti je v Izoli, oziroma v njenem zgornjem delu živel mladenič Igor, ki se je s svojim živo zelenim Golfom rad okretal po bližnjih istrskih gričih; poznal je vse, še tako skrite kotičke. Nekega dne se je med brezskrbno vožnjo njegov pogled ustavil na ljubkemu dekletu, ki je v enem izmed vinogradov skrbno pobiralo grozdje. Igorjevo srce se je takoj vnelo, vendar ni poznal načina, kako bi pristopil k svoji simpatiji. Izvedel je, da je to princesa Erika in se začel bolj pogosto okretati mimo vinograda, vse pa le zato, da bi ga opazila. Ni pa vedel, da se je tudi ona vanj zaljubila že na prvi pogled. Vsakih nekaj minut je pogledala proti Izoli in se spraševala, kje je njen izvoljenec. Toplo ji je bilo pri srcu, kajti vedela je, da bo kmalu prišel mimo. Obenem pa jo je bilo tudi strah, da se nekega dne ne bi več pojavil. Vsakokrat ko su se njune oči srečale, sta točno vedela, da sta si usojena; nikoli pa nista prav zares spregovorila.
Nekega ledeno mrzlega januarskega jutra je s...
prstjen
Prstjen (pridevnik) pomeni tečen, zoprn, siten. Besedo poznajo večinoma starejši Jeseničani, med mlajšimi ni toliko znana. Nemalo preglavic povzroča vsem ostalim Slovencem, saj si njen izvor pogosto razlagajo z besedo prst (del roke) ali prst (zemlja). Ne vem, če ima prstjen res kakšno zvezo z omenjenima besedama.
Besedne zveze: "Ne bodi tako prstjen/prstjena!" "Ima prstjen glas." "Kako se prstjeno držiš!"
Iz besede je izpeljan tudi glagol prstinariti, ki pa ni široko uporabljan, in pomeni sitnariti ("A že spet prstinariš?")
Vsekakor je prstjen unikatna beseda, ki jo je vredno ohraniti.
riba-raca-rak
Glas "r" je trd oreh ne le za Kitajce, ampak tudi za mnoge slovenske otroke. zahteva kar precej vaje, da prenehamo z lagodnim izgovarjanjem l-ja in se lotimo r-ja. Pri tem si pomagamo z omenjeno igro: starejši otroku ponavlja riba-raca-rak vse dokler se liba-laca-lak ne izgovori liba-laca-rak. Na višji stopnji pa so seveda povsod sami r-ji.
Pri nas smo v ta namen uporabili riba-raca-rak-arnika,
znan pa je tudi perica-reže-raci-rep
sestrojebač
sestrin fant
Iz etimologije besede je razvidno, da gre za nekoga, ki jebe, oziroma spolno občuje s tvojo sestro. Ponavadi je to njen fant, lahko pa tudi intimni ali priložnostni prijatelj za med rjuhe.
Beseda ima slabšalni prizvok, saj predvsem starejši bratje, ki so ponavadi zaščitniški do svojih mlajših sestric, težko sprejmejo dejstvo, da jim nekdo sedaj poriva sestrico.
Primera:
1. Sestrojebač, ki že eno leto stanuje pri nas, se še ni naučil pospravljati posode za sabo.
2. Včeraj je seka odšla na žur z dvema kao sošolcema. Sumim, da sta oba sestrojebača.