Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
iz finfarja drobiž
To mora biti že zelo stara fraza, verjetno izvira še iz cesarskokraljeve Avstrije, kjer so petaku (kovanec za 5 grošev) rekli (finfar). Če si torej zamenjal finfar v še manjše enote (1 groš), si dobil res pravi drobiž, čeprav je bil drobiž tudi petak. Poanta te fraze je: "delo, ki ničemur ne koristi", kajti menjati drobiž za drobiž je popolnoma nekoristno.
Pri nas so tako rekli takrat, ko se ti je neko delo ponesrečilo ali se je sprevrglo v svoje nasprotje. Ko si imel v roki že celih pet evrov (povejmo v današnjem denarju), a ti je zaradi nespameti ostalo samo nekaj stotinov drobiža. Ko si trmasto vztrajal pri odsvetovanem početju. Ko si dobil tisto, česar nisi pričakoval ali si želel. "Z drekom si je rit obrisal!"
Junij, julij, avgust - pivo pij, babe pust!
Manj znani slovenski pregovor, namenjen predvsem mladim žrebcem, ki v vročih poletnih dneh svoje oči preveč pasejo na pomanjkljivo oblečenih deklinah.
V naših krajih: maj, juni, juli, august - per pi, pa babe pust
V nasprotno smer gre tisto, da ne smeš na zemljo sedat v mesecih, ki imajo R v imenu. Ker je takrat zemlja premrzla.
k' svina
Splošno uporabni kvalifikator in kvantifikator, ki zajema vrednosti v zgornjem podintervalu vrednosti primernika in navadno zajema tudi vrednost presežnika. Uporaben je za kvalifikacijo ali kvantifikacijo vsega, tudi besed, ki se jih navadno ne kvalificira in ne kvantificira.
Če bi kvalifikator k' svina uvrstili v standardno lestvico osnovnik-primernik-presežnik, potem bi ga uvrstili med primernik in presežnik, vendar je treba vedeti, da se k' svina prekriva tako s primernikom kot s presežnikom.
dober, boljši, dober k' svina, najboljši
Nekaj primerov uporabe s kontekstom:
A: Kako dobre so tvoje nove smuči?
B: Dobre so k' svina.
A: Si danes veliko delal?
B: Ja, delal sem k'svina.
A: Si včeraj požgal tisto blondinko?
B: Uh, žgal sem jo k'svina. Dolgo k' svina in (hudo) k'svina in pofafala mi ga je k' svina.
kmetavzarija
Zaničljiv izraz za kaj, kar ni v skladu z zadnjimi trendi, kar naj bi bilo bolj preprosto, odmaknjeno, "ne na nivoju", nazadnjaško, zahojeno, "kmečko".
- Kva bom jest tja hudila, v tisto kmetavzarijo!
Lahko tudi za osebe:
- Na kurac mi grejo tiste pičke, k se sam fine delajo, ne, ne bom šla tja! - Sama kmetavzarija ...
Marija k sebi
V pogovornem jeziku starejših oznaka za človeka, ki zna poskrbeti zase, ki ga ni sram prositi in vzeti, kar je ponujeno; in vzeti tudi tisto, kar bi se spodobilo deliti z drugimi.
Nekdo, ki vse pobaše zase.
"Naša vnukinja ima šele 4 leta, pa že zna poskrbeti zase ... pravi: Ti piškoti so tako dobri, jih bom kar domov vzela ... Prava Marija k sebi ..."
mlekarica
1. Prsata ženska, joškarica.
Izraz izhaja iz dejstva, da imajo doječe matere bujno oprsje, v katerem je veliko mleka za dojenčka.
Izraz mlekarica se po navadi ne uporablja samo za doječo žensko, temveč precej bolj splošno za žensko z vidnim bujnim oprsjem.
Primera:
(i) Po parku sta se sprehajali dve mlekarici z vozički.
(ii) Ej, Stane, poglej tisto mlekarico tamle! Ful huda bejba!
2. Ženska, ki nosi ali razvaža mleko.
Zaradi zamiranja tega poklica v naših krajih, se izraz v tem kontekstu redkeje uporablja.
Primer:
Mlekarica prinese mleko okrog osmih.
3. Žival, ki daje mleko
Ponavadi se izraz uporablja za kravo.
Primer:
V hlevu ima tri mlekarice.
muhotepec
Danes, 4. 7. 2013, sem v neki reklami opazil to besedo za pripravo z daljšim ročem in sploščenim, lopatičastim koncem, za ubijanje muh. Priprava je navadno iz plastike. V reklami se ločuje priprava muhotepec od muholovca, ki je v past v valjasti posodi s sladko, a lepljivo vsebino, katere se oprime žuželka.
Muhotepcu nekateri pravijo tudi muhač, drugi pa muholovec. Najpogosteje smo predmet opisno poimenovali: tisto, za muho (ubit).
odpustkovanje
Tisto, kar dela ali daje oblast pomembnežem. Praviloma tisti, ki so ji pomagali na volitvah.
"Ko je na oblasti levica, vedno odpustkuje Delu."
"Učitelj odpustkuje špricanje otrok pomembnežev."
pička
Beseda je v sodobni poulični slovenščini zelo pogosta, zato je razvila veliko pomenov:
1. ženski spolni organ, vagina, vulva, muca (prav ta pička je mišljena v raznih kletvicah: "Pejt v pičko!", "Pička ti mater(i)na!" ipd.)
2. pripadnica ženskega spola, ne glede na starost (ker je ta izraz bolj razžirjen med mladimi, ki se pogovarjajo predvsem o mladih dekletih, se beseda "pička" najpogosteje nananša na dekleta in mlade ženske, kar pa ni pravilo. Primer: "Pička [učiteljica] mi je čist' zamurila!", "Pol gre pa pička [starejša gospa, ki je govorec sicer ne pozna] kar čez cesto." V primeru, ko označuje starejšo žensko, je zaznavna rahla slabšalna konotacija.
3. dekle v razmerju do fanta, punca, dekle; tudi pičkica: Primer: "Kje 'maš pičko?", "Kam pa hod'ta vidva s pičko kej v'n?"; "Matej ima pa čedno pičkico";
4. bojazljivec, strahopetec, s tem da ne gre zgolj za zafrkancijo, ampak je zmerjalec ponavadi užaljen, ker je zmerjani stisnil rep med noge, čeprav je bil sprva za akcijo. Primer: "Mat...
pogruntavščina
1.) Beseda pogruntavščina izhaja iz besede gruntati (misliti, razmišljati), pogruntati (izmisliti si kaj). Koren besede je "grunt" (ki pomeni tudi posestvo, zemljišče), vendar ne vem, če ima pomen besede "grunt" kakšno zvezo z "gruntati".
2.) inovcija; izum; vznemirljiva zamisel; nov način uresničenja delovanja ali razmišljanja;
Primer: tisto pa je bila pogruntavščina in pol;
Dostopnost