Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
drekec pekec
(mačji kašelj), malenkost, nepomembna in zanemarljiva stvar
Iztrebki (sploh (drek)/ec) običajno smrdijo in se zato večina obregne ob njih, ali jih vsaj opazi. Ker je v tem primeru drekca zelo malo, ga bo opazilo le malo ljudi in ne bo povzročil prevelikega razburjenja. To uporabimo, če hočemo kakšni stvari ali situaciji zmanjšati pomen.
Npr.:
1. Ta izpit je drekec pekec, z levo roko ga bom opravil.
2. Blogi so drekec pekec v primerjavi z uveljavljenimi mediji (Vir: [1])
3. Latinska varianta: DREKUS PEKUS
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
drek na palici
GLEJ TUDI DREK NA ŠPICI (pasjega, ob Ljubljanici)
a) Iz ribolova. Nekateri na palico ujamejo ribo, drugi čevelj, tretji nič, četrti drek (kar je še slabše kot nič).
b) Po moje tole izhaja iz rekla naših bivših bratskih republik "usrati motku" (motka = palica), kar pomeni, da boš poslej držal za usrano orodje (npr. pri motiki)
Ne, pravzaprav to izhaja iz budistične modrosti.
Vprašali so modreca, kaj je Buda?
Drek na palici, je odgovoril.
Če pa vprašaš Slovenca:
Kaj je to drek na palici?
Lahko odvrne:grenc na leseni nogi;D
Rek je bil v Ljubljani (v meščanskem okolju) znan že vsaj pred II. svetovno vojno, zato je - spričo socialno-kulturnih razmer tedanjega časa in okolja - skrajno malo verjetno, da bi bil "izposojenka" iz kakega drugega južnoslovanskega jezika. Ekspresivni reki z besedama "drek" in "palica" (ne nujno v povezavi) obstajajo v številnih jezikih.
DREK NA PALCI RAD GA JEM DOBER KOT MLEJK KO SN ŠOV PA SN PRŠ DOMOV PA SN REKO MAMI NAJ MI DA DREKOV POL SN PA KOZLOV PA SM JI REKO DA JE BIV...
drekobel
**drekobel** je merska enota, ki opisuje straniščni smrad; 0 - 30 drB (drekobelov) je znosen smrad, 30 - 50 drB je močnejši smrad , na stranišče se odpravimo le, če je nuja. 50 - 100 drB je močan smrad, odpravimo se na drugo stranišče ali počakamo še vsaj pol ure. 100 drB naprej - močan smrad, stranišča se ognemo vsaj za 100m in 2 dni. Enota je nastala naključno, 24.7.13 zvečer, ko sem za kolegom odšel na stranišče, a sem se ga zaradi visoke stopnje drekobelov izogibal do konca večera. Avtor; Ajsav Cevakil
džek
sopomenka od (car), (model) ...
Nekdo, ki ga cenimo, nam je vzor, ga spoštujemo ali vsaj menimo, da je vreden spoštovanja.
etična prasica
Oseba, ki ti vnaprej pove, kakšna prasica je do ljudi okrog sebe in misli, da je zaradi tega priznanja bolj "etična" od drugih, ki ti prepustijo, da to sam odkriješ.
"Jaz vsaj priznam, kakšna sem... za razliko od //drugih//!"
Zamisel je, da če boš to vedel vnaprej, boš morebitne čustvene rane, izhajajoče iz takšnega ali drugačnega odnosa s to osebo, lahko pripisal kvečjemu sebi.
"Sej sem ti rekla, kakšna sem! Dej že enkrat dojemi!"
fukanje - jebačina
Slovenščina ne premore primerne uporabne besede za pomembno človeško dejavnost. SSKJ označuje besedo "fuk" kot vulgarno. Katera pa je primerna beseda? Najdimo jo in uveljavimo! Za začetek najdimo besede, ki so v rabi, pogovorno ali knjižno.
*koitirati, koitus, koitiranje; medicinski izraz za spolno občevanje (tudi kopulirati)
*fukati, fukanje; besedo so odločujoči moralisti označili kot neprimerno, niso pa punudili v rabo nobene druge besede;
*jebačina; (prenešeno iz srbščine; izraz se je v slovenščini uveljavil v sproščenem pogovornem jeziku za označenje doživetja seksa (spolnega odnosa), predvsem za dobro doživetje seksa(po Francetu Bezlaju, avtorju Etimološkega slovarja slovenskega jezika, sta oba korena fuk- in jeb- slovenska dediščina praslovanščine, torej nista prevzeta!); oznaka za burno (nepričakovano, nenadno, nenavadno, nenadejano, intenzivno, strastno, pretresljivo, naporno, ...) doživetje seksa; uporabljajo moški in ženske, ženske manj slikovito, vendar dobro povdarjeno); Prim...
harnkovanje
Družabni dogodek, kjer se pije hruškofček, keglja in nasploh veliko berinira. Možnost preživetja te veselice, še posebej če z vami keglja Noksukav, je minimalna.
Uporaba v praksi:
Ti Janez a greš letos z nami kegljat na službeno zabavo. Ah kje Francl, letos gremo mi na harnkovanje kjer nas bo Noksukav pokegljal.
Posledica harnkovanja:
Vsaj teden dni bolniške. Nekateri imajo tudi trajnejše poškodbe.
Šolski primer harnkovanja, ki ga izvede Noksukav:
Harnkovanje v praksi
kalgonar
Kalgonar je stric, ki se nenadoma pojavi in te seznani, da je voda, ki je uporabljaš, trda. Ponavadi deluje zaupanja vreden posameznik, po prekoračitvi srednjih let, krasijo ga sivi lasje ali vsaj prameni. Izvir njegove posebnosti in včasih srhljivosti so vseprisotnost in sporadične pojavitve na način kraških pojavov ali pa mormonov. Ponarodelo in obenem internacionalno (morda intergalaktično) reklamno bitje.
"En kalgonar mi je pomagal najti trgovino v BTC."
katoliban
Slabšalni izraz za pripadnika katoliške vere z izrazito negativno vrednostno konotacijo.
Katoliški skrajnež/nestrpnež.
Fundamentalist Rimokatoliške Cerkve, večinoma laik.
Posameznik, ki se zavzema za nadvlado katolicizma v družbi in veljavo izkrivljenih pogledov na preteklost in sedanjost, v interesu Rimokatoliške Cerkve.
Ideološki potomec klero-fašistov iz 20. stoletja, zato se za katolibana uporablja tudi bolj ''strokovno zveneč'' izraz: neo-klero-fašist, ki aludira na to, da so katolibani novodobni klero-fašisti.
Prevladujoče teme katolibanov so zagovajanje v 2. svetovni vojni poražene strani, nerazpoloženost do NOB, sovražen odnos do Trubarja, Prešerna in ostalih mislecev, ki so se upirali cerkvenemu enoumju. Skrajni primeri posegajo tudi po relativizaciji institucionalne pedofilije v Rimokatoliški Cerkvi in opravičevanu zločinov Rimokatoliške Cerkve.
Značilni zanje sta predvsem agresivnost in dvomišljenje, predvsem pa propagandističen pogled na zgodovino, praviloma v nasprotju z znanost...
kočerja in koserja
Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed ko**silo in ve**čerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.
Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.
V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.
Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih bese...
Dostopnost