Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Majsta ni urei
Stavek oz. fraza, ki se na primorskem uporablja pri opisu nekega negativnega stanja. Opisuje situacijo, kjer so stvari ušle nadzoru. Največkrat je vzrok za kaotično stanje alkohol, vendar poznamo tudi druge različice (npr. stres, šola, partner, starši ...) Poznamo naslednje situacije:
1. Situacije, kjer so akterji pod vplivom opojnih substanc - Prijatelj je spil pol litra vodke in sedaj bruha v sosednjem grmu. - Majsta ni urei
2. Življenjske situacije, kjer so akterji trezni, vendar se jim zgodi neka nesreča - Starši so odkrili prepovedane substance v njegovi sobi, sedaj ne sme iti ven za dva tedna. - Majsta ni urei... - Na žuru je pod vplivom alkohola prišel v stik z neko punco, čeprav je v zvezi. Sedaj ga je partnerka zapustila. - Majsta ni urei.
**Izvor besede**: Izhaja iz zveze besed: Mojster ni v redu. V tem pomenu se mojster ne veže na kakršenkoli poklic, vendar se na splošno označuje fanta (izjemoma punco), ki se ukvarja s katerokoli dejavnostjo (sem spada tudi pitje, plesa...
Namontiran
Izraz za pijanost, okajenost.
> (pijanost|gl. še druge izraze za pijanost)
Ofičale
prid., bolj ofičale
1. ki ima v vseh pogledih najboljše možne lastnosti, pogostokrat v kontekstu zabav in alkohola - Kakšen je bil žur? - Ma ofičale stari, smo se napili, da je bil joj, Prevoz in karte so že zrihtane, odhod je jutri. - Lahko dodam samo ofičale
2. ko želi govorec posebej poudariti lastno naklonjenost do nečesa, obstaja tudi različica, kjer zloge loči med seboj in jih uporabi kot posamezne besede - Pili smo, na koncu pa sem še eno punco peljal s sabo domov. - O-Fi-Ča-Le
3. Beseda se pogostokrat pojavlja v simbiozi z besedo majsta (fant, prijatelj) - Ma majsta, ofičale
**Izvor besede**: Izraz je primorskega izvora in izhaja iz italijanske besede ufficiale. Eden prvih ga je začel uporabljati Dani iz Brestovice, zelo hitro se je razširil po celem Komenskem Krasu. Danes ga uporabljajo tudi v okolici Nove Gorice, zaradi primorskih vplivov se širi po celi Sloveniji.
pobožičnica
after parti, ko se otroci znesejo nad darili. Prizor samo za dober želodec.
predbožičnica
manična seansa nespečnih otrok, ki se odvija v otroški sobi na božično noč v velikem pričakovanju jutranjega odpiranja daril za hrbtom božička, ki verjame, da vse že mirno spi. Marsikateri božiček, ki je zalotil otroke pri predbožičnici je takoj spremenil svoje nočne navade, tako da danes veliko božičkov prinese darila že na božični večer, da jih lahko mularija odvije še pred spanjem.
S tem pa težava še zdaleč ni odpravljena, saj se večer kaj hitro sprevrže v (pobožičnica|pobožičnico), ko prav tako noben direndaj ne zaspi.
show must go
Izgovori: šou mast gou
Izhaja iz resničnostnega šova Bar I, iz ust Alme. Gre za simpatično napako, ki je povzročila 100-procentno spremembo pomena. Alma je želela povedati, da se zabava mora nadaljevati (show must go on), rekla pa je (malce nerodno), da zabava mora oditi (show must go). Frazem je zato izredno učinkovit takrat, ko želimo nekaj reči, nič povedati in izpasti smešno.
žic-drča
-e
tudi// zip-line, tirolska žičnica ali žična drča//
Napeta jeklenica, po kateri se s pomočjo težnosti zaradi razlike v višini preko globinske ovire (ponavadi se premošča globeli, doline, ...) prevaža tovor ali osebe.
Prvotno je bila priprava namenjena prevozu tovora do nedostopnih predelov, sistem uporabljajo raziskovalci deževnih gozdov, uporablja se za spravilo lesa, danes pa se razvija predvsem kot vrsta adrenalinske turistične ponudbe.
Poimenovanje ima tudi podobnoglasne ali onomatopoetične prvine spuščanja po jeklenici: "žiccc".
Primer: Slišala sem da so v adrenalinskem parku odprli novo žic-drčo, pa da vidim, če si upaš ...
//Prvič se mi je zdelo pa res zabavno žicccniti.//
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...