Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
intelektproteza
črn kufrček, s katerim moški daje vtis, da je pomemben intelektualec ali poslovnež (čeprav v njem nosi kelo in fangl)
iti v franže
Ta splošno razširjena zveza označuje isto kot "iti po zlu", ponesrečiti se, pokvariti se, poškodovati se. Ni žaljiva, čeprav je izgovorjena precej čustveno in vehementno, pogosto v vzkliku ali pa resigniranem vzdihu.
"Ko je pa sin firmo prevzel, je šlo vse v franže." (obstaja različica: je šlo vse navzdol)
"Vse bo šlo v franže, če bo naša država še tako naprej gospodarila!" (tu bi lahko nadomestili z "izi v pičko materino" ali "bo vzel hudič") ali grobo "je šlo vse v kurac"
franže: na drobno scefrano blago. Lahko prišito tudi kot okrasek: npr. franže na ruti ali zastavi
iz finfarja drobiž
To mora biti že zelo stara fraza, verjetno izvira še iz cesarskokraljeve Avstrije, kjer so petaku (kovanec za 5 grošev) rekli (finfar). Če si torej zamenjal finfar v še manjše enote (1 groš), si dobil res pravi drobiž, čeprav je bil drobiž tudi petak. Poanta te fraze je: "delo, ki ničemur ne koristi", kajti menjati drobiž za drobiž je popolnoma nekoristno.
Pri nas so tako rekli takrat, ko se ti je neko delo ponesrečilo ali se je sprevrglo v svoje nasprotje. Ko si imel v roki že celih pet evrov (povejmo v današnjem denarju), a ti je zaradi nespameti ostalo samo nekaj stotinov drobiža. Ko si trmasto vztrajal pri odsvetovanem početju. Ko si dobil tisto, česar nisi pričakoval ali si želel. "Z drekom si je rit obrisal!"
kapo dol
1. dvignem klobuk iz spoštovanja
Fraza, ki se uporablja, ko nekdo zares zna oziroma ko obvlada. Največ jo je prakticiral bivši selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec, ki je za vsako dobro potezo svojih nogometašev izrekel Kapo dol. Odtlej se veže predvsem na nogomet (gl. portal malega nogometa), čeprav se širi tudi na druga športna področja.
A: Danes je pa nasprotna ekipa igrala odlično!
B: Kapo dol! Fantje so pokazali, da znajo igrat.
2. odpelji se, odstrani se, stran z njim - kapo je bil največkrat najkrutejši človek v koncentracijskem taborišču
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...
Kmet
Oseba ki prideluje hrano za lastne potrebe ali za prodajo. Stereotilno mišljenje kmeta opisuje kot osebo ki vozi bodisi 50 let star 'zguran'traktor,ali pa 150.000 € vredno novo zverino.Kmet kot tak ima izrazito negativen pomen,čeprav se kretenoidi sploh ne zavedajo da jim kmet prideluje hrano da se lahko nažirajo
Kmet nikakor ne sme biti psovka, ker je to za mene spoštovan poklic. Se pa strinjam z uporabo besede kmetavz
Primer: Matej Sabadin
Kobajagi
Beseda izvira iz Srbije, vendar jo je možno zaslediti tudi pri nas. Uporablja se v situaciji, ko skušamo za neko dejanje ali pojem povedati, da se je zgodilo oz. da obstaja, čeprav se v resnici ni zgodilo oz. ne obstaja.
Primer: "Rekel je, da je prišlo na koncert kobajagi 1000 ljudi. Vsi pa vemo, da so prodali le 150 vstopnic."
Primer: "Ona je kobajagi umetnica." V resnici pomeni, da je kurba.
Legenda pravi, da se je beseda pojavljala na podlagi izjav pevca Bajage v 80. letih, ko je eksperimentiral z drogo LSD.
Podobna beseda, ki se uporablja v takšnih in sorodnih situacijah, ko aludiramo na brezpredmetnost povedanega je tudi "kao" in pa "kvazi".
kočerja in koserja
Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed ko**silo in ve**čerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.
Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.
V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.
Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih bese...
komik
Komik je oseba, ki se ukvarja s komedijo. NJegova naloga je, da spravi ljudi v smeh, pa naj bo to z odra ali s pisano besedo.
Človek, ki v gostilni razdira vice, ni komik, pa čeprav je lahko zabaven.
"najboljši komik v Sloveniji je Boštjan Gorenc - Pižama"
labodji spev
Temelji na neresnični domnevi, da naj bi obstajali labodi, ki zapojejo le enkrat v svojem življenju in sicer najlepše pred smrtjo.
Uporablja se v malo manj fatalnih situacijah - za opis uspeha po dolgotrajni neopaženosti ustvarjalca, čeprav slutimo, da bo ta vendarle tudi njegov zadnji.
"Ta predstava je bila njegov labodji spev."