Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ani
Tolminska univerzalna beseda, ki lahko pomeni karkoli. Pomen je določen iz konteksta besedila.
Ena od večjih odlik besede je vsestranska uporabnost, ki ni omejena le na samostalniško besedo, ampak lahko nadomesti katerokoli besedno vrsto. Npr. Bejž po tist anegastn ani zad' za anem, da poanegam ano.
Pogosto v rabi po nekaj kozarčkih rujnega, ko začne primanjkovati besednega zaklada (// Dej mi še en ani. ). Včasih je to dober način, kako se izognemo eksplicitnemu imenovanju kočljivih situacij, stanj ipd. (//Mal sva se anegala. pomeni Malo sva se otipavala. Toda pazi na kontekst: npr. Nehi me anegat. pa navadno pomeni: Ne mi težit! ), preklinjanju ( Zaanegano! ) ali pa enostavno optimiziramo pogovor (npr. namesto Priklopi mi pnevmatsko kladivo, da poglobim ta predel. rečeš: Prklop mi ani, da poanegam ano. )
aškrc
Na Srednji pomorski šoli v Piranu (Portorožu) je bil v zgodnjih sedemdesetih letih med dijaki zelo popularen izraz aškrc, ki je v osnovi pomenil jebi se, pojdi v tri krasne, pojdi v tri krasne PM, goni se, odjebi, pojdi v kurec, marš v kurec. No, in iz te zadnje različice je nastala najprej beseda aškerc in kasneje skrajšana različica aškrc.
marš v kurec, izgovorjeno na hitro, zveni podobno kot --> aškrc
Izraz pa je nastal zato, ker smo dijaki imeli zelo hudega profesorja slovenščine, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi nas (dijake) prepričal, da bi ne uporabljali vulgarnega izrazoslovja med seboj. Taisti profesor je bil zelo navdušen nad slovenskim pesnikom Antonom Aškercem. Nastala je beseda aškrc. Volk (profesor) je bil sit, in koza (dijaki) je bila cela (zadovoljni).
Res pa je tudi, da se profesor ni mogel načuditi, od kod naenkrat med dijaki tako zanimanje za njegovega priljubljenega pesnika Aškerca. Povsod ga je bilo polno, med poukom, med odmori, na avtobus...
ata na mamo
pomeni zelo zelo dobro, izjemno, zelo pravšnje, točno to (kar potrebujemo), nekaj popolnoma uspešnega.
Ata na mamo se uporablja kot izraz za nekaj uspešnega saj je ata že s tem da je ata (oče) uspešno opravil na mami, jo torej uspešno oplodil in ta je rodila dete. To je tisti nezgrešljivi akt, ki je tudi nam omogočil prihod na svet.
uporablja se:
Stari, ta plac je pa ata na mamo!
lahko tudi v krajši obliki: ata
//Pizda, tele klobasce so pa čisti ata!//
iz tega izhaja tu glagol: nedovršen atiti in dovršen zaatiti. Beseda atiti ima podoben pomen kot ćeifiti (bosansko) - uživati ugodje.
lahko ga uporabimo tudi kot lastnostni prislov:
To si pa spedenu na atata.
Pomensko sorodna je tudi primera: biti/pasati skup ko sir in salama v sendviču.
ausglajzat
iztiriti, zaiti s teme, zapeljati vstran, obiti smisel pogovora; biti čisto iz sebe;
strgati se s ketne;
Beseda je v rabi predvsem v pomenu iztiriti. Na primer:
Bejba je čist ausglajzala
pomeni nekaj takega, kot:
se ji je čist' utrgal'
skratka, prej pridno, predvidljivo dekle je čisto ponorelo - glede oblačenja, glede vedenja ali - najpogosteje - glede obojega.
autmigec
Pobiralec žog na nogometni tekmi v Ljudskem vrtu in na Ajzenponu. Beseda je zelo priljubljena po vsej Štajerski.
Kolikor je meni znana štajerščina je Autmigec stranski sodnik pri nogometu. Teka po črti, ki označuje aut in "miga" z zastavico, ko gre žoga v aut, ob prekrških, nedovoljenih položajih, itd. (Opomba: mogoče (autmigar) )
Glede na to, da sem sama štajerka, lahko povem, da autmigec dejansko pomeni pobiralec žog na raznih tekmah. Ne gre samo za nogomet, tudi pri odbojki so autmigeci, tudi pri tenisu itd. To so ponavadi otroci oz. mladi, ki trenirajo sami določen šport in jih zato uporabijo na tekmah za pomočnike (seveda prostovoljno sodelujejo).
babn tošl
beseda je nastala kot spontani izbruh izmišljanja novega imena za mešanico neke pijače (kot so naprimer: bambus, diesel, špricer, itd...).
sedaj jo lahko uporabljamo kot ime za neobstoječo pijačo in s tem v zadrego spravimo novo natakarico ali natakarja.
primer:
natakar: "želite?"
ti: "babn tošl, prosim!"
natakar (sam pri sebi): ?!?@#*!!?*
bak
Bak naj bi bila po naših dešifrirnih slovarjih različica besede za bika, torej samca govedi.
Dotična beseda se je v splošno uporabo prenesla kakšno leto nazaj in sicer s strani sošolca iz Radgone, ki jo je v tem obdobju uporabljal strjeno in koncentrirano približno 3 krat na vsak izrečen stavek.
Uporabimo jo lahko v naslednjih primerih:
1. v primeru nestrinjanja z naslovnikom: ti si taki bak
2. v primeru da ti naslovnik pove nekaj smešnega o nekom drugem: kaki bak je tou
3. v primeru, da naslovnik naredi smešno stvar/situacijo: ti si pa res bak od baka
bala
beseda "bala" je primorska različica besede "bedno"
izhaja iz italijanskega stavka "Che palle" ali "Che balle", kar bi pomenilo "Oh, kako bedno..."
"Palle" v italijanskem jeziku pomeni "jajca, moda".
Npr: "No' romper' mi le palle."
"Ne mi razbivat jajc."
"Kaj mi razbivaš bale!"