Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
čistka
Čistka se v knjižnem jeziku nanša predvsem na utišanje in odpravljanje političnih nasprotnikov (znamenite so Stalinove čistke), v pogovornem jeziku pa označuje temeljit pregled vsega že dolgo nerabljenega pri hiši, odločitev, kaj se obdrži in kaj zavrže, potem pa čiščenje, pospravljanje in prerazporejanje, tako da se znova vzpostavi red.
Čistek se po navadi delajo, ko kdo umre, pa tudi ob koncih šole, ko se zaključi kako naporno delo, tako da lahko pri čistki sodeluje vsa družina.
"Na podstrešju moramo narediti čistko - tam imamo še tvoje stripe, ko si bil majhen, pa babičine plašče in posteljnino - kdo bo to danes nosil? Ne bom čakala, da bodo spet moderni ... Sam prah pa pajčevina se nabirajo, moramo pogledat, kaj se nam splača, da obdržimo, ostalo bom pa vse stran zagnala!"
črna vdova
Ljudsko ime za stolpnico časopisne hiše Delo. Zaradi črnega fasadnega plašča so jo tako poimenovali kmalu po postavitvi ob tedanji Titovi (danes Dunajski) cesti v Ljubljani (1982).
Istoimeni pajek te ubije s strupom, časopis z novicami. Kogar pičijo novinarji, je (politično) mrtev.
čuk
Popularen nadomestek za tisoč tolarjev. Malo manj pogost danes: npr. čuka evrov.
Izvor iz angleške besede za tisoč dolarjev: "Bucks - //baks" v prevodu žival iz rodu uharic - čuk.
Po letu 2000 se je zelo razmahnilo, da smo mladi (takrat srednješolci ...) bankovcu za 1000 tolarjev, pogovornemu jurju (govorilo pa se je že tudi "prešeren", ker je bila na njem podoba tega pesnika, kakor je "cankar" pomenil desettisočaka: en'ga cankarja mi dej!), začeli govoriti čuk. CD je takrat stal 2 čuka, kak pulover pa 5 čukov. Poceni je bilo samo pol čuka.
Danes sta zaradi evra, ki tolikšnih zneskov ne omogoča v vsakdanji rabi, oba izraza izginila. Res pa je, da je njuna raba upadla že prej.
Čuk pa rečemo pogovorno tudi nekomu, ki se nam zdi umsko preprost in štorast. Primer: "Ti, pa si čuk!" ali pa "Proklet čuk-čukast!"
dati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."
dati kajlo
Zabiti nekoga, mu zapreti usta s tem, kar si rekel; tudi zakajlati. Izraz se uporablja ob dobri argumentaciji oz. pri zatretju pogovora zato, saj so ljudje že iz davnih časov pravili (in še danes pravijo) kajla ponavadi trikotnemu kosu lesa, ki si ga zabil pod predmet; ponavadi sod, vrata ali kolo, da se le-ta ni premaknil/a.
A: Kaj delaš?
B: Te nič ne briga!
C: Ooo, kajla!
Kasneje se je izraz uporabljal tudi kot slovenska sarkastična različica avstralske pop pevke Kylie Minogue.
Kajla je pa seksi v novem video spotu!
dati na nago rit
spraviti ob premoženje, dati na kant,
"Bi me radi na nago r't dal?! Od danes, si telefon plačujete sami!"
diza
šoba, cev(čica) v motorju z notranjim izgorevanjem.
Tudi široko grlo oz. požiralnik za alkoholno pijačo.
"Kar toči. Danes imam ta veliko dizo montirano."
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"
elpepe
kratica za: lepa, prijazna, poštena; presežna ženska; sinonim za (LPP)
Blizu oznaki ženska - (avtobus)
"Danes sem šel pa na kavo z eno elpepebabo."
"Sem se zajebal. Je pepeel!" (Potrebna, Potratna, Lena) "Sam da ni esemce!"
ena ni nobena
Marsikdaj kadar nas težvave oblegajo ali kadar ne vemo, se ne zavedamo kako to, da smo ravno mi tisti ki smo dobili slabo oceno. Uh?? Ravno jaz sem dobila enko! si rečejo mnogi dijaki. Nato pa sledi psihološka oblika kateri pravimo izgovarjanje. Tu sledijo raznorazne fraze, s katerimi dijaki spodbudimo sebe, hkrati pa se izgovarjamo, prepričujemo sebe, da je vse v redu, da ni skrbi ter dodamo v slovarju v svoji glavi naslednjo frazo: Ena ni nobena!
Torej dobimo enko ... in kako se branimo? Tako, da si rečemo ... Ena ni nobena... Toda kaj ko se pojavita dve?? Takrat pa postane fraza pretekli utrinek, po katerem nastopi učenje za doseg cilja, toda takrat je lahko že prepozno. Raje si povejmo: Danes ena ... nasledjič nobena!
Srečno preživetje šolskih dni, čeprav je skoraj konec,
vam želim, da bi se le ti iztekli brez popravnih ter z nasmehom na licih.
Medelin
Dostopnost