Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
obesiti na velik zvon
pravzaprav: OBESITI ali OBEŠATI NA VELIKI ZVON (veliki za razliko od mali - v pomenu ta velik, ta mal) - pomeni, na veliko raztrobiti kakšno stvar, vsem povedati, n.pr.:
Ni treba obešati na veliki zvon, da greva pred matičarja.= Ni treba ravno vsem povedati /na veliko razglašati, da se bova poročila.
odpreti okno na ...
Klasično se okno odpre v sobo ali iz nje, veliko pa se rabi tudi odpiranje, ki je pravzaprav nagibanje okna v prostor za majhen kot, tako da zgoraj za kak decimeter gleda iz svoje osi. Tak način odpiranja, se zdi, da vsak poimenuje drugače:
Odpri (okno) na
- V (smiselno, ker ima od strani tako obliko, če vzameš okno in okvir)
- križ
- oberlih
- oberluft
- kip
- ventos (primorsko, morda iz romanske besede za veter, ker je okno odprto toliko, da še malo pihlja)
porkadindijo
primorska kletvica, prevzeta po italijanski evfemistični zamenjavi za bogokletni vzklik porco dio (iz porco "prasec" in dindio "puran", ki zveni podobno kot dio "bog"; čeprav se beseda pravzaprav navezuje na Indijo = gallo d'India)
//Navajeni smo, da diplomiranega dramskega igralca sprašujejo, kako se počuti, kadar je tudi humorist in kadar poje. Ma saj to je isto, porkadindijo, to je naš poklic! //(Iztok Mlakar, komedijant, Jana, 11. junij 2009.)
//Sliki motor tako, da se avto tut od spredaj vid, porkadindio, sej bo havba že stala. //(http://forum.bmwslo.com/archive/index.php/t-16391.html; pristop 19. 10. 2010.)
Naj gredo delat risanke, porkodindijo! (http://www.joker.si/igre.php?articleid=4118&rubrika=4; pristop 19. 10. 2010.)
srednja žalost
Malce ironična, posmehljiva zveza, ki izraža, da nekaj ne ustreza našim pozitivnim pričakovanjem (ni pa nujno slabo - pravzaprav ponavadi sploh ni slabo, je le preveč sivo povprečno, pač ne nam pogodu, kot bi si želeli).
"Kako je bilo kaj vzdušje?"
"Eh, srednja žalost ..."
In vendar le kaže na to, da stvari niso takšne, kot naj bi bile: da ni živahnosti, zanosa, uresničljivih načrtov, zagnanih posameznikov, toplih odnosov ...
stekli polž
Naslov izmišljene pravljice, ki ga starši uporabijo, ko se jim ne da pripovedovati zgodb. Ponavadi nastopa skupaj z Jaro kačo, starši pa predstavijo obe pravljici s svojimi dobrimi lastnostmi tako, da se otrok ne more odločiti, katero bi raje slišal.
Primer uporabe:
- Rad bi pravljico za lahko noč!
- Bi raje tisto o Jari kači ali o Steklem polžu?
- O Steklem polžu!
- Ampak o Jari kači je daljša.
- No, pa o Jari kači.
- Ampak o Steklem polžu je lepša.
- No, pa o steklem polžu ...
Pomensko vprašanje:
Jara kača je mlada kača. Za "steklega" polža pa so me prepričevali celo za troje: a) steklinastega (bolnega) polža, b) polža, ki je začel teči (shodil, splaval, stekel), c) nekateri celo govorijo o "steklenem" polžu (polž, skozi katerega vidiš, in ga pravzaprav ni)
Glej tudi Fran Milčinski: Od jare kače in steklega polža.
šporget
Štedilnik.
Ponekod se izgovarja (šporhet).
Izvira iz nemškega samostalnika Sparherd (Nemci radi sestavljajo več besed v eno besedo in je tako Sparherd sestavljena iz //spar//=varčevati in //Herd//=peč, t.j. //varčna peč//).
Slika [[1]].
Na nemško besedo sem naletel v knjigi nemške slovnice iz 1930 let (pravzaprav pa je bila namenjena slovenskim služkinjam ki so imele težave z razumevanjem nemško govoreče gospode).
Kako je iz Nemške izgovorjene besede šporherd prišlo do izgovorjave šporget//? Koroški Avstrijci zavijajo in bi verjetno rekli //šporherd. Poješ r in dobiš šporhed. Dodaš Slovenca, ki slabo sliši in iz h pride g ter d v t ter končno izgovorjavo šporget.
šporhet
Štedilnik.
Ponekod se izgovarja (šporget).
Izvira iz nemškega samostalnika Sparherd (Nemci radi sestavljajo več besed v eno besedo in je tako Sparherd sestavljena iz //spar//=varčevati in //Herd//=peč, t.j. //varčna peč//).
Slika [1].
Na nemško besedo sem naletel v knjigi nemške slovnice iz 1930 let (pravzaprav pa je bila namenjena slovenskim služkinjam ki so imele težave z razumevanjem nemško govoreče gospode).