Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
hranjenje trola
Trola hraniš (ali futraš) takrat, ko te nekdo izziva, ti pa pokažeš jasne znake užaljenosti in jeze-se odzoveš natančno tako, kot oni želijo.
Primer uporabe: Ne hrani trolov, saj vidiš, da dobijo samo še večje veselje.
hugo
V 90. letih prejšnjega stoletja se je na kasetah z igricami za prve računalnike (komodorje?) pojavila tudi famozna igrica Hugo. Osvojila je domači živelj in posledično nacionalno televizijo. (So že takrat merili gledanost?)
Pravzaprav je bila slovenska interaktivna pionirka - gledalci so po telefonu z ukazi usmerjali palčka Hugota na poti do zaklada, v pomoč pa jim je bil tv voditelj Gregor Krajc, danes magister Svobodne univerze Bruselj. Mladega Gregorja je karierna pot vodila tudi do mesta direktorja Urada vlade za informiranje (danes: Urad vlade za komuniciranje).
In prav ta funkcija je dala živi slovenščini še en prispevek: hugo
tiskovni (-a) predstavnik (-ica) ministrstva ali vladne službe, širše tudi predstavnik (-ica) za stike z javnostjo (-mi), po domače kar piarovec (-ka).
Mimogrede, aktualni seznam državnih hugotov dobite tule [1]
> gl. tudi (javnik)
hvala za rože
cinično: hvala za vse
V uporabi predvsem zaničljivo, kadar kdo naredi nekaj, kar ni bilo potrebno, ali pa tistemu, komur je bilo namenjeno, ni v pomoč ali je celo v nadlego. Fraza se lahko uporablja tudi kot kletvica.
Lahko dodamo še "teglce bom pa sam kupu" in tudi "pa mamo zalij pa rože pozdrav".
Uprabljano (Ljubljana) v smislu, lahko bi mi tudi kaj plačal za uslugo, ki me je stala kar dosti denarja in časa, saj rož ne morem jesti. Tudi takrat, ko bi se tebi moral kdo zahvaliti, a se ti ne in mu rečeš: "Tebi pa hvala za rože." Ali pa koga s tem opozoriš, namesto da mu vržeš v obraz: "pa lohk bi se sam, spomnu"
imeti krompir
Kadar ima kdo srečo oz. kadar mu kaj uspe, ne da bi to zaslužil s svojim znanjem, sposobnostjo in prizadevanjem, pravimo, da "ima krompir".
Med razsvetljenskimi ukrepi Avstroogrske monarhije, nekje v času Marije Terezije, je bila bojda tudi uvedba gojenja krompirja. Kmetje se menda niso zanimali za krompir, povrhu vsega pa naj bi se tudi zelo dejavno upirali uvedbi te, za takrat nove, poljedeljske rastline. Uničevali naj bi nasade.
Imeti krompir prihaja iz zavidanja vrednega položaja avstroogrskih vojakov, ki so morali nasade krompirja varovati pred kmeti. Straženje krompirja je pomenilo imeti srečo, ker je krompir stražarje varoval pred nevarnejšimi opravili.
Verjetno se je izraz ohranil, ker je bilo najbrž pri sadilcih krompirja manj prehrambenih tegob kot pa pri bolj zadržanih kmetovalcih.
Verjetno so tudi zato belomesnato sorto krompirja, vzgojeno v začetku 60. let 20. stol. na Kmetijskem inštitutu Slovenije poimenovali Igor.
Znano je reklo: Neumen kmet ima debel krompir.
V Franciji ...
iti po francosko
oditi brez pozdrava oz. slovesa
narediti se neumnega
zelo verjetno se je ta fraza razširila zaradi zanimivega dogodka, ki se je pripetil leta 1717 v dresdnu (nemčija).
sloviti virtuoz louis marchand, organist in čembalist na dvoru kralja louisa XIV, je bil na svojem potovanju po nemških deželah, s strani takrat manj znanega johanna sebastiana bacha, izzvan na glasbeni dvoboj.
marchand naj bi na predvečer tekmovanja skrivaj prisluškoval bachovim pripravam in nato še v isti noči nenapovedano odpotoval, ne da bi o tem kogarkoli obvestil.
dvoboj je tako odpadel, nemški zlobni jeziki pa so frazo "iti po francosko" začeli uporabljati za tiste, ki se naredijo neumne in odidejo brez besed ali pozdrava.
več o tem bo mogoče prebrati v zelo nenavadni knjigi "psi", ki bo izšla 7.7.2009 in bo med drugim razkrila eno največjih glasbenih skrivnosti, povezanih s tem dogodkom.
iti v Mižale
zaspati
Ko pojemo najboljšo večerjo, si pogledamo najbolj smešno risanko na TV in poslušamo najlepšo pravljico po radiu, potem je nemogoče iti enostavno in naravnost spat. Zato se takrat odpravimo nekam daleč v najbolj zanimivi kraj Mižale, za kar moramo samo zamižati in že smo tam. Nekateri drugi gredo potem rajši na potovanje v Pančevo, kjer bodo najslajše spančkali. Tretji pa pred tem skočijo še v Hotemaže, ki so celo nekoliko podobne pižami.
Primorci (beri Postojna in podobno govereči) smo besedno zvezo malenkost spremenili, da bi ne bila tako slovenska. Pri nas je torej "iti u Mižule"
podobno:
(b)iti/pasti v horizontalo
Čuri Muri v Afriko (po istoimenski slikanici)
zalegniti
iz finfarja drobiž
To mora biti že zelo stara fraza, verjetno izvira še iz cesarskokraljeve Avstrije, kjer so petaku (kovanec za 5 grošev) rekli (finfar). Če si torej zamenjal finfar v še manjše enote (1 groš), si dobil res pravi drobiž, čeprav je bil drobiž tudi petak. Poanta te fraze je: "delo, ki ničemur ne koristi", kajti menjati drobiž za drobiž je popolnoma nekoristno.
Pri nas so tako rekli takrat, ko se ti je neko delo ponesrečilo ali se je sprevrglo v svoje nasprotje. Ko si imel v roki že celih pet evrov (povejmo v današnjem denarju), a ti je zaradi nespameti ostalo samo nekaj stotinov drobiža. Ko si trmasto vztrajal pri odsvetovanem početju. Ko si dobil tisto, česar nisi pričakoval ali si želel. "Z drekom si je rit obrisal!"
Iz te moke ne bo dreka!
To je nekako logično nadaljevanje fraze: iz te moke ne bo kruha. Uporabiš jo takrat, ko bi rad posebej poudaril, da je stvar kompleksnega značaja in ko meniš, da se ne bo razvila v pričakovani smeri.
Figurativno tudi: iz tega kruha ne bo moke!
Ja heccc
Nekaj kar izgovori nekdo, ko dobi toliko negativnih ocen, da bo padel letnik brez možnosti popravnih izpitov.
Primer:
Profesorica: Marko, to pa ne bo dovolj za dve.
Marko: Ja heccc!
Ja heccc se včasih uporabi tudi v verziji "ja heccc, frend"
Besedna zveza izvira s SMGŠ in se tam tudi najpogosteje uporablja.
Ja heccc se da uporabiti tudi takrat, ko ti nekdo reče nekaj s čimer se ne strinjaš oz. v to ne verjameš, primer:
Duševni bolnik: Komunizem deluje.
Intelektualec: Ja heccc!
Frazo so pogosto uporabljali Einstein, Tesla, Edison in mnogi drugi pomembni ljudje, večji IQ ko imaš, raje govoriš ja heccc
Daljši ko je zvok ccccc oz. izgovorjava kot ssss ( spominja na sikanje kače ) večjo moč ima ja heccc
jebi ga - original
Ko je v kino prišel slovenski film Jebi ga, so si mladi (sam sem takrat končeval osnovno šolo) dali duška in kot odgovor na kako žalostno novico o kaki krivici ali neumnosti na veliko zakleli "jebi ga!". Da pa ne bi izpadli kot nevzgojenci, so pristavili še "original" (angleška izgovorjava), s čimer so hoteli povedati, da niso sami krivi za tako rabo besed, saj samo citirajo naslov filma. Običajna je bila tudi posebna gesta z rokami, ko si dodal svoj "original": prsti so bili stisnjeni v pest, le kazalec in palec sta bila sproščena in vzporedna - s to držo si potem potegnil na višini brade v desno in s tem nakazal pripis k naslovu Jebi ga - original.
V hitri elektronski komunikaciji se je uveljavil zapis "jbg".