Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
predmeščanka
a) predmeščanka je zelo delikaten izraz. Je dokaj nova beseda, ki se pojavlja med mladimi. Predmeščanka je tudi tisto dekle, ki živi pod mestom. Torej če izvzamemo mesto Kranj-vsi prebivalci, ki živijo pod mestom so predmeščani. Če pa so nekoč živeli v predmestju in so zdaj kao v mestu pa se lahko samookličejo kot meščani.
to je Kranj to je Kranj,
to je mesto mojih sanj!
cahar madonca!!
b) punca z vasi, ki dobro kopira mestne manire, edino pri oblačilnem detajlu - frizura, (navlaka) (mejkap) ali izletela beseda se izda, da ni urbana punca, ampak ruralka (=devojka sa sela)
samošnost
samostalnik, ki izvira iz pridevnika samošen. Pridevnik in iz njega izpeljan prislov samošno pozna tudi SSKJ: najprej kot sinonim za samoten in ga označuje za zastarelega (**samošno** življenje//) in nato v pomenu osamljen, sam in navaja primer: po pusti samošni poti.
V zadnjem času je pridevnik samošen in iz njega izpeljana lastnost samošnost vse bolj v rabi v psihiatriji, ko je govora o avtističnih otrocih ali o bolnikih s shizofrenijo. Samošnost naj bi opredeljevala tisto samozadostnost, umik vase, ki sta značilna tako za avtista kot za shizofrenika.
scati proti vetru
Po vsem svetu* razširjena prispodoba za odporništvo oz. (odvisno od govorca) nesmiselno, jalovo početje.
Glede na slabšalno konotacijo (če ščiješ proti vetru, si moker in smrdiš), se navadno uporablja kot opomin nekonformistu:
- Ne moreš celo življenje proti vetru scat!
- Ni dobro scati proti vetru.
- Za zaslužek je potrebno scati v tisto smer, kamor veter piha.
Reklo HOMO SAPIENS NON URINAT IN VENTUM uživa velik ugled v Amsterdamu, kjer so mu namenili posebej imenitno mesto.
Izraz menda izhaja iz morjeplovskega izročila. Še danes je poznan običaj, da po uspešno preplutem težavnem delu Cap Horna (Le Caillou) mornarji pridobijo pravico scanja proti vetru.
Po Nemčiji kroži vic, ki je smešen verjetno samo njim:
- Zakaj imajo Bavarci rumene trebuhe?
- Ker ščijejo proti vetru. (ha,ha,...)
Po Sloveniji kroži vic:
- Zakaj so Kitajci rumeni?
- Ker ščijejo proti vetru.
Leta 1973 je bila v najožjem izboru takrat popularnih Mao Cetungovih misli tudi naslednja:
Vse na svetu je s...
spahl
Tisto, kar nastane ob spahovanju, produkt spahovanja.
Spahl tovarišice Brede je imel vonj po dravski salami.
sralna značka
Tisto, kar človek bere med zasedanjem na sekretni deski.
V skrajni sili pride prav seznam sestavin na kakšnem trenutno prisotnem kozmetičnem izdelku, dolgoročno pa vsaj meni še najbolje služi Conradov 800 strani debeli katalog.
Že preden ga odprem, se lahko imenitno pokratkočasim z odločanjem, po katerem izmed psevdonaključnih algoritmov, ki mi tokrat pridejo na misel, bom izbral stran, katero bom preučeval naslednjih nekaj minut, preden rit opravi svoje.
In potem, ko se končno odločim ter sem skoraj absolutno prepričan, da bo na tej strani kaj, kar vidim prvič, odprem katalog in se zazrem v glupi polnilec za baterije, katerega sem videl že stokrat, ter me naenkrat mine vse, posral pa sem se itak že zdavnaj.
stekli polž
Naslov izmišljene pravljice, ki ga starši uporabijo, ko se jim ne da pripovedovati zgodb. Ponavadi nastopa skupaj z Jaro kačo, starši pa predstavijo obe pravljici s svojimi dobrimi lastnostmi tako, da se otrok ne more odločiti, katero bi raje slišal.
Primer uporabe:
- Rad bi pravljico za lahko noč!
- Bi raje tisto o Jari kači ali o Steklem polžu?
- O Steklem polžu!
- Ampak o Jari kači je daljša.
- No, pa o Jari kači.
- Ampak o Steklem polžu je lepša.
- No, pa o steklem polžu ...
Pomensko vprašanje:
Jara kača je mlada kača. Za "steklega" polža pa so me prepričevali celo za troje: a) steklinastega (bolnega) polža, b) polža, ki je začel teči (shodil, splaval, stekel), c) nekateri celo govorijo o "steklenem" polžu (polž, skozi katerega vidiš, in ga pravzaprav ni)
Glej tudi Fran Milčinski: Od jare kače in steklega polža.
špilferderber
Nekdo, ki ni za igro, akcijo. Nekdo, ki pokvari, uniči igro. Nekdo, ki sredi igre z napačno potezo ali neupoštevanjem pravil igro prekine.
"Tako lepo smo se smejali na račun Janezove nevednosti, potem mu je pa špilferderber Jože povedal, v čem je štos."
Z besedo špilferderber označimo osebo, ki ni za akcijo oz. česa noče storiti in s tem oškoduje svoje prijatelje.
S tem ko nekoga poimenuješ špilferderber ga užališ in ponižaš. Zato on vseeno stori tisto česar prej ni hotel in se s tem otrese tega neljubega vzdevka.
Uporabno predvsem ob trenutkih, ko iščeš kolege za na na pivo: "Ne bodi špilferderber in ga pridi z nami pit." Pa tudi ko pri nogometu manjka en igralec: "Ne bodi špilferderber in pridi na fusbal."
sorodno: partibrejker, partipupr, maler
nsprotje od : playmaker
ta je pa iz obtoka
Vezana ženska, ki ima moža in ne menja partnerjev.
A si vidu tisto hudo bejbo?
//Ma pust to, ta je že iz obtoka.//
Denar, ki naj ne bi več krožil (zaradi obrabe ali menjave) se vzame iz obtoka.
višja matematika
Višja matematika je zjutraj potegniti koren iz neznanke.
In kaj si potem včeraj naredil s tisto v klubu?
Šel sem se višjo matematiko.
Višja matematika, kot je opisana v črtici Prežihovega Voranca označuje izgovor za goljufanje.
V črtici je opisano, kako sin meri premere debel podrtih dreves, oče pa vpisuje višje vrednosti, da bi bolje zaslužil in ob sinovi opazki odgovori "To je pa višja matematika"
Lahko tudi pomeni kot šaljiva pripomba na kaj narobe izračunano.
V splošnem bi naj pomenilo težjo matematiko, ki jo ne razume vsak.
Iz tega je izpeljano nejevoljna in ironična pripomba, da je kaj višja
matematika, če kdo česa ne zna, čeprav v resnici ni tako težko.
"Kva pa delaš, sam doma visiš pred televizijo, je treba pa žarnco zamenjat, je pa ne znaš, k je to višja matematika!"
V tretje gre rado.
Že dlje časa me muči pomen tega reka. Prepričan sem, da to pomeni, da če se je nekaj zgodilo že dvakrat, se bo zelo verjetno tudi tretjič.
Nekateri pa so prepričani (v tem smislu se rek včasih pojavlja tudi v medijih), da pomeni, da če nekaj dvakrat ne uspe, bo zelo verjetno uspelo v tretje. To po moje ni logično, ker rek omejuje le na na hoteno dejanje oz. poskus tega dejanja, ki že dvakrat ni uspelo, medtem ko prva razlaga lahko velja za dogodke na splošno.
Rek se torej dejansko uporablja v enem ali drugem smislu, ampak gotovo je samo ena uporaba (bolj) pravilna. Katera?
Logična je tista, ki izvira iz preteklega, izvirnega pomena. (Če je šlo že dvakrat, bo šlo v tretje gladko oz. rado)
Obratno bi bilo pa smiselno reči: Bo v tretje šlo? Ali: V tretje je pa šlo.(Če dvakrat prej ni šlo).
Ženske pravimo drugače:
Prvič gre težko.
Drugič gre že laže.
V tretje gre pa rado.
Torej tudi žencki vidik potrjuje tezo, da če je šlo že dvakrat, bo šlo tudi v tretje.
Tako kot danes nekateri rečejo "ločiti zrno...
Dostopnost