Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
eno žaltavo razdreti
1. pripomniti nekaj skrajno neokusnega
2. pridi, bomo kakšno žaltavo razdrli - povabilo znancev in prijateljev na nostalgičen in šaljiv pogovor na račun starih časov.
"Ljudski" izraz nam je v usta umetno položil Fran Levstik, češ da je Krpana "sam cesar rad poslušal, kadar je kakšno prav žaltavo razdrl". Žaltava (rumena) pa je še danes pokvarjena mast in tudi "prevodi so v Sloveniji v povprečju žaltavi, ker je žaltav tudi honorar zanje", meni Gradišnik.
fakof
tudi: fakof jebi se!
Fakof je beseda številnih, ali bolje rečeno, skoraj neomejenih pomenov. Izjemno pomembno je, kako se besedo naglaša, ter kako dolgi so izrečeni samoglasniki. Če poudarimo "o" ali še posebej zategnemo "f" na koncu besede, se njen pomen popolnoma spremeni.* Poznavalci, ki s to besedo znajo pravilno operirati, lahko z njo povedo in dorečejo pravzaprav skoraj vse. Predvsem ima beseda izjemno uporabno vrednost pri pogajalskih prijemih v moški družbi.
Beseda fakof ima še en točno določen pomen, in sicer pomeni starejši izraz za pijačo, katere osnovni sestavini sta pivo in tonik (danes se tej pijači v nepoznavalskih krogih reče »pir s švepsom«). Naročanje te pijače zna biti izjemno zanimivo in zabavno. Ko pride natakar in te vpraša, kaj si želiš, mu kratko in odrezavo odvrneš: »Fakof«!
----
* Moja osebna izkušnja je, da "fakooof" s širokim in nekako zateglim, malo nosnim o (način govora deluje malce zdolgočaseno) rabijo predvsem ženske, ko oponašajo kake finoče (mlajša genera...
fiks
Etimološka razlaga: iz angleškega glagola (to fix= pritrditi)
Načinovni prislov: gotovo, sigurno, vsekakor
Lahko se uporablja kot pritrdilna oblika na vprašanje: ''Ali prideš danes z nami?''
- ''Ja to pa fiks''
Biti fiks: biti prepričan, siguren o določeni stvari, ki gotovo velja, je resnična.
''A si fiks, da jutri ne pišemo testa?''
''Ja, fiks sem''
Kot prislov se beseda prične uveljavljati v osrednjeslovenskem območju, predvsem v Ljubljani okoli leta 2011. Kasneje se beseda uveljavi tudi v besedni zvezi biti fiks.
flanka
V (stari) ljubljanščini beseda flAnka označuje manjšo gredo na vrtu.
"samo še to flanko posejem, pa sem konec za danes."
flešer
Obiskovalec zabav, kjer predvajajo elektronsko plesno glasbo, uživalec plesnih drog. Glej sposojenko rejver.
Izraz je bil priljubljen predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v razcvetu elektronske plesne glasbe, danes pa se iz socialno-generacijskih razlogov umika novoskovankam, kot so elektro-hipster, ki označujejo spremenjen materialni in subkulturni status današnjih ljubiteljev tovrstne glasbe.
Speljanko fleširati se še vedno uporablja za označevanje izkušnje oz. prakse jemanja ekstazija.
Fonetično ima beseda dve izpeljavi: prva, pogosteje uporabljana, ima poudarek na drugem samoglasniku, druga, izvirajoča iz srbščine, pa na prvem. To soobstajanje se da razložiti z vplivi srbsko-hrvaškega govornega območja na ljubljansko ulično govorico, predvsem preko njene beograjske ustreznice.
flodrati
spolno občevati: izraz se uporablja predvsem pri opisovanju spolnih akrobacij v času večje ali manjše intoksikacije z alkoholom. Izraz zmanjšuje pomembnost odnosa samega in ga spravi na nivo popoldanskega jogginga, ki je, ob praznem želodcu, sicer koristen, ampak zlahka preživimo tudi brez njega. Če smo siti, pa se mučimo in si ponavljamo: "Kaj pa je tega treba bilo?"
Uporablja(l) Blaž Ogorevc v Mladini.
Sicer pa je flodranje stara, danes opuščena pleskarska tehnika, ko so skušali s čopčem imtirati furnir pri pleskanju pohištva. Pri tem niso čvrsto vlekli gor-dol, ampak malo pacali, cmokali po deski s čopičem. Zato tudi floder ni fuk, ampak bolj (fukljanje)
freht
Freht (široki izgovor) označuje zelo zanimivo in razmeroma redko, a staro navado, ki je verjetno doma bolj na Gorenjskem. Gre za voščenje in obdarovanje na dan pred osebnim praznikom, prvotno verjetno godom, danes lahko tudi rojstnim dnem.
Soroden je glagol ofrEhtati 'hrupno voščiti in obdarovati'(tu je naglašeni e ozek).
Glej še ofreht
Fržmag
Samostalniška oblika glagola **fržmagati se** - za malo se zdeti. Besedo uporabimo, ko nam nekdo (po navadi prijatelj) pove, da se mu je dogodilo nekaj dobrega.
prim.
A: "Danes sem zaslužil 435 EUR." B: "Ma dej no! Fržmag"
fukanje - jebačina
Slovenščina ne premore primerne uporabne besede za pomembno človeško dejavnost. SSKJ označuje besedo "fuk" kot vulgarno. Katera pa je primerna beseda? Najdimo jo in uveljavimo! Za začetek najdimo besede, ki so v rabi, pogovorno ali knjižno.
*koitirati, koitus, koitiranje; medicinski izraz za spolno občevanje (tudi kopulirati)
*fukati, fukanje; besedo so odločujoči moralisti označili kot neprimerno, niso pa punudili v rabo nobene druge besede;
*jebačina; (prenešeno iz srbščine; izraz se je v slovenščini uveljavil v sproščenem pogovornem jeziku za označenje doživetja seksa (spolnega odnosa), predvsem za dobro doživetje seksa(po Francetu Bezlaju, avtorju Etimološkega slovarja slovenskega jezika, sta oba korena fuk- in jeb- slovenska dediščina praslovanščine, torej nista prevzeta!); oznaka za burno (nepričakovano, nenadno, nenavadno, nenadejano, intenzivno, strastno, pretresljivo, naporno, ...) doživetje seksa; uporabljajo moški in ženske, ženske manj slikovito, vendar dobro povdarjeno); Prim...