Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Dabr
Dabr je beseda katera izvira iz Dolenjske, predvsem na območju okolice Mirne, Šentruperta ter Mokronoga.
Pomeni pa DOBRO ,
primer: dabr je blu učer u zidanc
Dobro je bilo (dobro smo se imeli) včeraj v zidanici
dahpapa
Z bitumnom prepojen karton in posut s kremenčevim peskom. Uporabno v gradbeništvu kot hidroizolacija za slabše predvsem začasne kritine, za izolacijo zidov v kombinaciji z bitumensko smolo, kot sekundarno izolacijo. Že nekoliko zastarela se lahko uporablja za raznorazne umetniške projekte, kot tudi v gospodinjstvu, če drugega ni na voljo. Oralno zaužitje se ne priporoča, ker vaš prebavni trakt dahpapo zavrne, kot tujek. Dahpapo lahko predvsem zaradi bitumenske smole in kremenčevega peska uporabite kot začasno izolacijo pri manjših hihišnih poplavah, kot tudi pri preprečitvi spodrsavanja stolov ob pretiranem biksanju. Dahpapa je torej večstransko uporabna.
v mariboru se temu reče dahkapa
Dahpapa je strešna lepenka.
na goriškem se temu reče popendek.
Druga uporaba besede dahpapa:
"Kdor reče dahpapi popendek ga dahnem na dahpapo." Si lahko dotični interpretira, kot ohlapno grožnjo pri kateri gre za morfologijo ustne votline skozi katero papa.
da nauš
Ta pogovorni začetek se bi knjižno glasil "da ne boš" ali odvisno od glagola tudi "da se nauš" oz. "da se ne boš", nadaljuje pa se zelo različno. Po navadi deluje kot podkrepljeno svarilo govorca sogovorcu, naj ne dreza z (neumnimi) vprašanji, predvsem pa naj preneha pametovati in bahavo besedičiti. Zelo ekspresivno, se pa sicer govorec nima česa bati.
Klasična sta:
- da se nauš na mestu usrou (da se ne boš na mesto usral)!
- da se nauš krvav useknu (da se ne boš krvavo useknil)!
Bolj mili, a še vedno klasični:
- da si nauš kej naredu (da si ne boš česa naredil)!
- da nauš s stola padu (da ne boš s tola padel)! <- morda aluzija na "lastna hvala se pod mizo valja", morda pa nam gre tako na živce, da bi ga lopnili s stola.
- da se ti nau zataknil (da si te ne bo zataknilo)! <- Ker se tako širokousti ...
- da ti nau čeljust ven/dol padla <- razlaga kot zgoraj
Vedno aktualen med zaljubljenci:
-da nauš kej fasu/fasala (da ne boš česa dobil/dobila) -> tu pomeni, če ne boš tiho, te bom naskočil (kar pa...
da si ne boš kaj naredil
sarkastična opazka, ki ima obraten pomen.
ko preberemo stavek se nam zdi, da gre predvsem za izražanje skrbi matere za otroka, vendar je pravi pomen ravno nasproten.
stavek izrečemo predvsem osebi, ki nas izziva oz. nam načenja živce toliko časa, da nam prekipi. Pred tem le to osebo z izrekom da si ne boš kaj naredil oz. narečno da si nauš kj naredu opozorimo, da če bo še vedno izzivala, bo nastal pretep, ki se zanj/o ne bo dobro končal.
dati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."
dati vetra
pognati, pospešiti (ko dobimo (veter v jadra)), vendar predvsem premagati, prevzgojiti
kot vzgojna metoda, zastraševanje: "Ti bom že dal vetra, mulc! Ena (vzgojna) bi ti koristila!"
V času razprav okrog vetrnih elektrarn dobiva fraza nove razsežnosti.
dati v sveto olje
izraz, dati nekoga v sveto olje, ki sicer namiguje na že itak žargonski izraz za obred posmrtnega slovesa iz nabora obredij rimokatoliške cerkve, je pomensko svojemu vzorniku dokaj blizu. Pomeni namreč, da je nekdo nekoga drugega (ki je prvemu bržčas za povrh še slepo zaupal) grdo prevaral, opetnajstil in ga okoli prinesel. Za izraz, ki ga je mogoče (sicer ne prav pogosto) slišati od kakega Ljubljančana, se zdi, da se nananša predvsem na poslovne prevare.
dej ne p'rbiji
Gre za najpogostejšo frazo z glagolom p'rbijati (knjižno pribijati) - slednji pomeni "govoriti nesmisle oz. težko verjetno, neresnico, pretirano". Ko rečemo "dej ne p'rbiji" postavimo govorca na realna tla. Vendar je rek široko razširjen, predvsem med prijatelji, tako da ne pomeni vedno grobe zavrnitve, ampak le nestrinjanje, neverjetje ali opomin na pretiravanje. Kako resno te nekdo zavrne razvidiš iz tona glasu.
desetka
Deset gramov, predvsem se tabi za kake prepovedane substance, npr. desetka skunka.
deževati kot iz škafa
hud naliv
Medtem ko 'it rains cats and dogs' (dežuje mačke in pse) izhaja iz neugodnih sanitarnih razmer na angleških ulicah 17. in 18. stoletja (ko je ob hudih nalivih voda nosila crkovino, predvsem potepuško), slovenski izraz kaže na visoko zavest o pomenu higiene za narod.