Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
šalobarda
v SSKJ-ju označuje nespametnega, neumnega človeka
Že Prešeren je uporabljal ta izraz, kot psovko, kar lahko vidimo v enem od njegovih zabavljivih sonetov:
Ne bódmo šalobarde! Moskvičánov,
Gorenjci moji! knjige mi berimo,
in kar nam všeč bo, úzmat se učimo
od bógmejov na meji Otomanov!
Iz kotov vseh od Skjaptrov do Šamánov
tak, kakor srake gnezda vkup nosímo
besede tuje, z njim' obogatímo
slovenskih novi jezik Ilirjánov.
Prekósili res bomo vse naróde,
narstarši med jeziki jezik bóde,
ki se iz te čobodre bo naredil,
ker bomo tak govórili v Emoni,
ko žlobodrali so tam v Babiloni,
ko bil jim Bog je govorico zmédil.
špukniti
Pogovorni izraz namesto pljuniti. Zdi se mi, da označuje poseben način pljunka: brez hrkanja in zbiranja slin, pravzaprav gre bolj za izpljunek popite ekočine, ki ti ni všeč, to pa narediš kar se da diskretno, tiho, s pokrčem lic.
štuliti se
Izraz pomeni vriniti se, pa ne le dobesedno v vrsto, še bolj se rabi za nekoga, ki se sili v kako družbo, dreza vate, ko nimaš časa, ali pa hoče na vsak način imeti glavno besedo. Tak človek je "štulec". Govori se še dovršna izpeljanka vštuliti se.
Beseda se največkrat rabi, ko se na koga zjezimo (seveda bolj od daleč): "Pa kaj se štuliš, če vid'š, da nima časa/da ji nis' všeč ..."
"Jaz sem se kar vštulil," rečeš nekako v opravičilo, če se nepovabljen priključiš skupinici, ki zavzeto debatira o nekem problemu.
tuckati
Oddajati prijetno ritmično glasbo, navadno kot spremljavo pri kakem druženju.
"Všeč mi je, če uzadaj kaj tucka, da ni tišine."
Navezuje se tuckati na elektronsko glasbo v diskotekah. Tehno se je v devetdesetih (kako ke danes, ne vem) ponazorilo s tuc-tuc-tuc ...
verzi
Konec osnovne šole in v začetku srednje, v času našega odraščanja in razvijanja, ko smo bili dovzetni za vse lepe, globoke in idealne misli, so naokrog krožili zvezki s tako vsebino. Navadno je šlo za velike črtane zvezke, mehko ali trdo vezane. Rekli smo jim verzi, saj so bili notri napisani razni verzi iz popevk, pa tudi prav dobri čustveni izlivi posameznikov, z rimo in ritmom, kot se spodobi, ob teh pa še razne misli in izreki. Ti zvezki so se posojali naokrog, potem pa si iz njih prepisal, kar ti je bilo všeč, ter dodal kako svojo misel oz. verz iz svojega zvezka, ki ga posojevalec še ni imel.
Verzi so bili zelo pogosti med učenci srbske narodnosti, posledično so bili tudi verzi večinoma v srbščini iz raznih narodnjakov in podobno.
ženske prsi
Poimenovanja za ženske prsi so zelo raznolika. Zberimo jih:
*(airbagi)
*amortizerji
*argumenti
*(balkoni), uporabljajo ženske za obilne prsi drugih žensk; primer rabe: -ima balkone, da komaj čez vidi; -njeni balkoni so ogabni za videt;
*cizke, cuzki > (cuzentregar)
*(čajne vrečke)
*(dobri bobri)
*(dude)
*(džazule)
*džoze (mladi ok. 2006)
*grudi
*jazbečarke (podobne ušesom jazbečarja)
*joški, joške > (joškovnik)
**(joške do Koroške)
**(joške na "dober dan, izvolte")
**(Čebulne joške)
*jozli
*karakter (ta ma pa dober karakter - besedna igra, ki je bila svoje čase, ok. 2006, zelo priljubljena, zlasti v pogovoru tipa: "Ti je všeč?" - "Ja - ima dober karakter ...")
*melone
*mlekarne > (mlekarica)
*odbijači
*prseca
*prsi
*(spodnje oči)
*zizke, zizike
*(žganci ji padejo za majico)
Poimenovanja za bradavice:
*bradavice, bradavičke
*nipl(n)i,
*jagode, jagodni izbor