Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
modras
1. premetena, zvita, spolzka ženska
2. strupena, nevarna, zlobna ženska; kača
Zanimivo, da se gad uporablja za moškega, modras (čeprav je moškega spola) za žensko. Mogoče zato, ker zaradi rožička na glavi bolj zlobno (z)gleda.
mraveti
Glagol mravEti je redkeje uporabljen glagol vremenskosti (mravI), ki označuje meglo in zelo drobno pršenje, ki ga ne vidimo, pač pa občutimo na obrazih, ker nas vsake toliko časa zbode hlad zaradi trka s kapljico.
Izraz verjetno soroden z mravljinci, saj je občutek podoben, čeprav pri mravenju manj izrazit.
mulda
v jašek za odvodnjavanje spremenjena bankina.
Čeprav sem dolgo mislil, da je Mulda skandinavsko žensko ime. Lahko bi bilo tudi kakšno nepotrebno orodje ali pa manjši parazit, ki del življenja preživi v mulju. Torej mulda je res obcestni jašek, ki je lahko iz betonskih elementov ali pa je to kar valjast utor v asfaltu. Poleg tega, da omogoča meteorni vodi da kar najhitreje zapusti vozišče, daje zavetje ostrim kamnom, ki tam prežijo na pnevmatike.
lep slovenski izraz je KORITNICA
narkomanska taksa
denar, ki ga moraš ob parkomatu dati še prosečemu narkomanu
Primer: "Parkirati na gradbišču Nuka je zame najbolj prikladno, čeprav moram občasno plačati tudi narkomansko takso!"
naše ideje, vaš bencin
Kakovost in količina naših odličnih in nesebičnih zamisli je žal v obratnem sorazmerju z denarjem, ki bi ga morali za njihovo izvedbo dati drugi.
Primerjaj:
In kadar koli vam reče kdo: »Fantje, veslajmo dalje!«, se vedno zavedajte, da boste vi veslali, on bo pa komandiral.
Krava je žal crknila, čeprav je imel neki nekdanji politik še toliko dobrih idej, kako bi jo pozdravil.
Joj bencina je zmanjkalo, Jan a si moral vse ponjuhati! Kako pa bomo zdaj nazaj domu pršli, pa sam zarat teh tvojih idej za grafiko.
nga
Verjetno najbolj univerzalana beseda v slovenščini. V Ljubljani se izgovori z naglašenim a, pred n je polglasnik. Rabi jo starejša generacija, čeprav ne tako pogosto. Je idealen zaimek za vse besede, zato se navadno rabi skupaj s kazalnim zaimkom ("Podaj mi tist nga!"); mogoče ga je preoblikovati tudi v pridevnik (ngast, ngajast, ngav) in morda celo glagol (ngajati).
Beseda v resnici izhaja iz zaimka, in sicer iz beseda onega. Ne ve se točno, ali je to kazalni zaimek (ta, tisti, oni = najbolj oddaljeni, ki ga lahko ne vidim) v četrtem sklonu brez samostalnika (daj mi oni žebelj = daj mi onega) ali iz že prej posamostaljenega pridevnika one (z naglašenim e), ki se sklanja one, onega (ne oneta kot izvorni samostalnik), onemu, onega ... Nekateri prav zares namesto nga še rabijo one ("Daj mi onE"), ne le v pomenu "spolni ud", pravilno v srednjem spolu ("imam lepo one doma ..."). Beseda nga je prav zato lahko srednjega ali moškega spola.
Na Gorenjskem vnga - Je un z vnem vngavovo uno puvngavu...
Ni šans, Hans!
Če nas vzklik Ni šans! nekako ne zadovolji, bomo večji dramatični učinek dosegli z omembo Hansa.
Ni šans, Hans izhaja iz reka Ni šans, je rekel Hans! Okrajšana fraza je ohranila rimo, zanemarila pa sklicevanje na avtoriteto iz razvitega sveta.
Čeprav si Nemec (iz razvitega, naprednega sveta in bi ti po difoltu moralo uspeti), ti ne bo uspelo.
Kdo dejansko je Hans, žal, ni znano. Menda z zasebnim letalom občasno še leti čez Slovenijo in pristaja na portoroškem letališču.
oberstdorf
belo-oranžna stolpnica na križišču Železne in Vilharjeve ceste; zaradi trikotne zasnove in strmega naklona jo domačini kličejo 'skakalnica' ali 'oberzdorf', čeprav ga je projektant sramežljivo poimenoval 'objekt R5'.
Med mladimi se je uveljavil nadimek (toast).
obešalnik
1. Šaljivo, čeprav lahko tudi z zaskrbljenim prizvokom, poimenovanje za zelo suhega ali vsaj po mnenju ogovorca presuhega človeka. Obešalnik zato, ker naj bi suhcu obleke kar visele, kot na obešalniku.
"Kakšen obešalnik si, ubogi revež, kaj ti doma ne dajo nič za jest?"
2. Pazi, da pomena 1 ne zamešamo s pomenom, ki se izraža v primeri "si kot obešalnik" oz. "ti paše k na obešalnik". S to zvezo izrazimo, da nekomu kaka obelka izredno pristaja, navadno celo v več različnih krojih izgleda zelo postavno, odlično.
"pa tega ne morem razumet: ti s k obešalnik, kar daš nase, ti paše!"
odranje dijaka
Nevsiljiva opora in pomoč dijaku, da bi kaj dosegel.
Sopomenka za opiranje.
Tudi podpiranje, čeprav podpora večinoma pomeni nekaj trajnega (=suport oz. support (angl.), opora pa začasnega, kar je bližje izvirniku - nekaj kar lahko odmakneš, a opiranec še vedno lahko deluje.
Uporabljano na Zavodu RS za šolstvo kot dobesedni prevod angleškega izraza "scaffolding", kar pomeni zidarski in tudi oder za vislice. Fršolnga.
Nekateri govorijo tudi "(flodrati|flodranje dijaka)" (po Blažu Ogorevcu bi bilo v tem kontekstu "mehko, neopazno fukljanje"), ker ga ne porivaš zares, ne oplajaš zares, ampak samo malce opiraš.