Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
drek na palici
GLEJ TUDI DREK NA ŠPICI (pasjega, ob Ljubljanici)
a) Iz ribolova. Nekateri na palico ujamejo ribo, drugi čevelj, tretji nič, četrti drek (kar je še slabše kot nič).
b) Po moje tole izhaja iz rekla naših bivših bratskih republik "usrati motku" (motka = palica), kar pomeni, da boš poslej držal za usrano orodje (npr. pri motiki)
Ne, pravzaprav to izhaja iz budistične modrosti.
Vprašali so modreca, kaj je Buda?
Drek na palici, je odgovoril.
Če pa vprašaš Slovenca:
Kaj je to drek na palici?
Lahko odvrne:grenc na leseni nogi;D
Rek je bil v Ljubljani (v meščanskem okolju) znan že vsaj pred II. svetovno vojno, zato je - spričo socialno-kulturnih razmer tedanjega časa in okolja - skrajno malo verjetno, da bi bil "izposojenka" iz kakega drugega južnoslovanskega jezika. Ekspresivni reki z besedama "drek" in "palica" (ne nujno v povezavi) obstajajo v številnih jezikih.
DREK NA PALCI RAD GA JEM DOBER KOT MLEJK KO SN ŠOV PA SN PRŠ DOMOV PA SN REKO MAMI NAJ MI DA DREKOV POL SN PA KOZLOV PA SM JI REKO DA JE BIV...
drugače
Še eno mašilo. Zamenljivo s sicer. Uvaja neko novo informacijo, ne pa nasprotja, kot je to v knjižnem jeziku.
Primer (dopisovanje dveh študentov o izpitu):
URŠKA: Čudno, da se nisva videla. Mogoče si prišel malo kasneje, pa si pisal z živilci v D1, ker nas so prestavili v Ž3. Kako ti pa je šel test?
ROLI: Ja, res sem pisal v Ž3, pol se pa zato nosva videla. Drugače pa je bil izpit kar OK.
V knjižnem jeziku bi zadnjo poved mirno napisali tudi brez drugače/sicer, ker dejansko nima nikakršne protivne vloge. Dano besedo bi uporabili le v takšnem primeru: Peta naloga je bila res težavna, pa tudi z verižnimi indeksi sem se matral. drugače pa izpit ni bil težak. V pogovornem jeziku drugače uvaja nov odgovor (prvi je bil, kje sem pisal izpit, drugi, kako sem ga odpisal).
držati se
biti močen, potrpežljiv; zdržati
Z vsakdanjim bodrilnim vzklikom Drži se! sogovorniku zaželimo dovolj elana, da se bo ta prebil skozi življenje (do naslednjega srečanja). Malokdo pa pomni, da izraz izhaja iz časa, ko smo še plezali po drevesih in skakali z veje na vejo, in ko je bil dober oprijem življenjskega pomena.
emšo
starost, leta
Kaj hočemo, emšo pač!
Včasih smo igral Dune celo noč, zdaj pa emšo nagaja.
Tudi jaz sem nedolgo tega študirala ob delu. Za moj emšo je bil to že kar napor.
Skoraj tri desetletja po vzkliku, da "mi nismo le številke, smo ljudje", so občanom v Jugoslaviji začeli dodeljevati enotne matične številke. Abotna kratica je hitro ponarodela. Ker prvih sedem številk izdaja občanovo starost (DDMMLLL), je postala sinonim za starost, pozabljivost, okornost ...
EMŠO v Sloveniji sicer ostaja, vendar ga je zaradi 'varstva osebnih podatkov' začela nadomeščati davčna številka. Posledice numerične identifikacije posameznika so najlepše predstavljene v literaturi in filmu (gl. James Bond - 007, Ujetnik - Number Six, Mi - D-503 ...).
famozno
Čudovito,prelestno in oh in sploh občudovanja vredno.
Pizda je bil lep večer. Blo je famozn za zjokat, tolk je blo fajn, da je blo kr kičast, rećem. Tut una cerkev na vrh hriba je bla kul v tisti svetlobi. No, sej je bla sam silhueta ujeta med dve gromozanski lipi. Res famozno, no.
fant od fare
1.) priden fant, po možnosti še pobožen, skratka za oženit:)
(opomba: Fara je star slovenski izraz za župnijo, t.j. najnižjo cerkveno upravno enoto)
2.) v vaškem okolju samski postaven fant z velikim tičem, zaželjen fukač vaških deklet in žena; znan ni samo v svoji vasi temveč daleč naokrog, po celi fari. Zaželjen je zato, ker je diskreten, se ne hvali z osvojenimi dekleti, je toliko zaupanja vreden, da se dekletu ni težko odločiti za avanturo ali skok čez plot ali za radovednost kako je to z drugim. O njem (ali o njih, ker so razporejeni po starostnih generacijah) se dekleta in tudi zrele ženske šepetaje pogovarjajo samo med seboj. Primer: -ne govori tako o Janezu, v mladih letih je bil pravi fant od fare, potem pa ga je dobila v roke Angela in se je čist zapustu;
3.) pohvala, priznanje (postavnemu, resnicoljubnemu, vestnemu, delavnozagnanemu) dečku, ki na nek način izstopa med vrstniki; Primer: -ta pa bo še enkrat fant od fare;
4. ) Otrok ki je bil zapuščen in postavljen v košari pred žu...
fasati
Dobiti udarce, tudi dobiti kaj
"Jih je fasal, da je bil črn!"
"Za birmo je od vsakega strica fasal po jurja."
ff
FF uradno označuje Filozofsko fakulteto, v sproščenem jeziku pa FukFehtar-ja/ko, človeka torej, ki že dlje ni imel zveze in si zelo želi intimnih stikov. Iz tega izhaja tudi ff-portal na internetu, to so strani, kjer iščemo ljudi za občasno ali resnejšo zvezo oz. spolno sestajanje (okrajšano tudi le ff). Izraz je razširjen med ljudmi nad 40.
FF je bil tudi časopis Frifak (free fuck)
fikus
Označuje osebo, od katere je toliko življenja in koristi, kot od vsakega fikusa v pisarni. Torej malo nič... Običajno dobite takšen občutek pri komuniciranju z zaposlenimi v javni upravi. Vsem prizadetim, ki ne spadajo v ta okvir, se opravičujem.
"Sem klicala na davčno, ampak je bil na drugi strani samo en fikus in nisem uspela izvedeti nič pametnega."
"Tajnica našega ravnatelja niti papirja ne premakne. Zgolj za fikus jo imamo."
flešer
Obiskovalec zabav, kjer predvajajo elektronsko plesno glasbo, uživalec plesnih drog. Glej sposojenko rejver.
Izraz je bil priljubljen predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v razcvetu elektronske plesne glasbe, danes pa se iz socialno-generacijskih razlogov umika novoskovankam, kot so elektro-hipster, ki označujejo spremenjen materialni in subkulturni status današnjih ljubiteljev tovrstne glasbe.
Speljanko fleširati se še vedno uporablja za označevanje izkušnje oz. prakse jemanja ekstazija.
Fonetično ima beseda dve izpeljavi: prva, pogosteje uporabljana, ima poudarek na drugem samoglasniku, druga, izvirajoča iz srbščine, pa na prvem. To soobstajanje se da razložiti z vplivi srbsko-hrvaškega govornega območja na ljubljansko ulično govorico, predvsem preko njene beograjske ustreznice.