Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
gastarbajter
tuji delavec (Slovenski pravopis); iz nem. der Gastarbeiter (gost + delavec)
V Nemčiji so izumili ta politično korektni izraz kot nadomestilo za Fremdarbeiter (prisilno delovno silo med 2. svetovno vojno), največji val ekonomskih migrantov je v Nemčijo prispel v 50-ih in 60-ih letih. Izraz pozna večina svetovnih jezikov.
Danes ga nadomešča evfemizem (beg možganov), ki poudarja, da delo v tujini (na Zahodu) iščejo izobraženci in ne fizični delavci. Če pa delajo v tujini umetniki, se reče, da so mobilni (> mobility), kar je le evfemizem za nujo, da grejo (s trebuhom za kruhom), da bi preživeli.
gostko
Včasih je bil priljubljen gosti sok s smetano, danes pa smuthy ali gostko :)
hugo
V 90. letih prejšnjega stoletja se je na kasetah z igricami za prve računalnike (komodorje?) pojavila tudi famozna igrica Hugo. Osvojila je domači živelj in posledično nacionalno televizijo. (So že takrat merili gledanost?)
Pravzaprav je bila slovenska interaktivna pionirka - gledalci so po telefonu z ukazi usmerjali palčka Hugota na poti do zaklada, v pomoč pa jim je bil tv voditelj Gregor Krajc, danes magister Svobodne univerze Bruselj. Mladega Gregorja je karierna pot vodila tudi do mesta direktorja Urada vlade za informiranje (danes: Urad vlade za komuniciranje).
In prav ta funkcija je dala živi slovenščini še en prispevek: hugo
tiskovni (-a) predstavnik (-ica) ministrstva ali vladne službe, širše tudi predstavnik (-ica) za stike z javnostjo (-mi), po domače kar piarovec (-ka).
Mimogrede, aktualni seznam državnih hugotov dobite tule [1]
> gl. tudi (javnik)
iglujc
iglujec; sneg za izdelavo igluja
S terena lahko poročam, da se je danes lopatalo odličnega iglujca. (vir)
igrifikacija
Igrifikacija (angleško gamification) pomeni uporabo načinov razmišljanja v igri in mehanizmov igre v neigralniškem kontekstu z namenom aktivnega sodelovanja igralca v reševanju problema in povečanju igralčevega prispevka. (> gl. Wikipedia)
Zbiranje pik pri (najboljši sosed|najboljšem sosedu), nalepk na Petrolu ali pokemonov po svetu je del enega in istega natega, ki se bo končal z igrificiranimi volitvami (vkolikor te že danes niso take), kjer bomo padali na bonuse in bonbončke. (> poslušaj Morozova)
Jezikova župa
Dolga pridiga, karanje ali govoričenje.
Ker se hči ni pravočasno vrnila domov, je od mame dobila jezikovo župo.
Obljubili so jim jezikovo župo. (Več o tem primeru v zapisu Borisa Vezjaka Haranje in jezikova župa namesto pršuta.)
Na Dolenjskem v rabi tudi različica "jezičen ajmoht".
Primer rabe:
Danes sem se pa že najdel - jezičnga ajmohta.
Danes je pa samo jezičen ajmoh skuhala.
jozos
Jozos je celjska izpeljava bolj poznanega in splošno razširjenga vzklika JEZUS. Uporablja se kot poudarek v stavku.
Primer: Jozos, res ne vem, kje se danes dobimo.
Poljudna razlaga: Jozos je Jezusov štajerski brat.
Celjska različica, ki se uporablja v primeru zavzdiha je Jesos.
Primer: Jeeesos, jesos, bi rekel Zagi mlajši.
k' svina
Splošno uporabni kvalifikator in kvantifikator, ki zajema vrednosti v zgornjem podintervalu vrednosti primernika in navadno zajema tudi vrednost presežnika. Uporaben je za kvalifikacijo ali kvantifikacijo vsega, tudi besed, ki se jih navadno ne kvalificira in ne kvantificira.
Če bi kvalifikator k' svina uvrstili v standardno lestvico osnovnik-primernik-presežnik, potem bi ga uvrstili med primernik in presežnik, vendar je treba vedeti, da se k' svina prekriva tako s primernikom kot s presežnikom.
dober, boljši, dober k' svina, najboljši
Nekaj primerov uporabe s kontekstom:
A: Kako dobre so tvoje nove smuči?
B: Dobre so k' svina.
A: Si danes veliko delal?
B: Ja, delal sem k'svina.
A: Si včeraj požgal tisto blondinko?
B: Uh, žgal sem jo k'svina. Dolgo k' svina in (hudo) k'svina in pofafala mi ga je k' svina.
kaj si nor
štajerski medklic, ki izraža veliko presenečenje nad povedanim in nikakor ni žaljiv, kot bi mislil recimo kak primorec.
Primer:
Danes sem si kupil jahto.
-Kaj si nor! Kake barve pa?
sinonimi:
-kaj si hecn!
-ne me basat!
-ne ga srat!
-beži no!
kamela
-e ž (e)
1. //afriško-azijska jezdna in tovorna žival z eno ali dvema grbama//: beduini s kamelami / dolga karavana kamel
2. //etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival//: pustna kamela
3. //etn. pod odejo skriti moški//: ohcetna kamela
4. //pog. na kamelo opisuje pojav med ženskimi nogami, ko se tesno prilegajoče hlače ponavadi iz raztegljivega blaga tesno prilagodijo tudi obliki spolovila in nastaneta dve grbini, ki spominjata na grbi afriško-azijske jezdne in tovorne živali ali na njene ustnice//: poglej jo, danes ma pa hlače na kamelo