Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
doga vokat
Sprehajati psa
Npr. 'Grem doga vokat'
Fraza izvira iz anglescine 'to walk a dog', a je poslovenjena s sklanjatvo in izgovorjavo. V uporabi je predvsem v Ljubljani, med mladimi urbanimi nadebudneži, a je pogosto tudi med temi mišljena ironično.
dovidnik
slovensko ime za napravo, ki pogledu doda določene podatke, kot npr. hitrost, opozorila, navigacija na vetrobranskem steklu, očalih, naličniku, ... Pojem se uporabljem predvsem v povezavi z obogateno resničnostjo
angl. head-up display, heads-up display, HUD
Različne vrste dovidnikov bodo slej ko prej nepogrešljiv del našega vsakdana, naj si bo v vožnji, na delovnem mestu, zabavi, ...
drbajz; drbajzati
Hoja, hoditi (predvsem vzpenjati se) po grdem, težko prehodnem svetu.
drengljati
drengljam nedov., drengljáj;
//buditi, prebujati, predvsem iz trdnega spanca in iz zasanjanosti//: vsako jutro jo je morala drengljati, da ne bi zamudila avtobusa
zdrengljati dov.; pojdi in zdrengljaj zaspanéta, da ne bo celega dneva prespal
držati vodo
Fraza se uporablja predvsem zanikano:
(nekaj) ne drži vode
Pomen fraze:
ne drži, ne velja, ni res
Izvor fraze ([1]):
angl. not hold water
Primeri ([2]):
Zanimiva izjava, ki pa ne drži vode.
//Slovenija je država z največjim številom policistov glede na število prebivalcev, zato izgovarjanje na pomanjkanje denarja za nove zaposlitve ne drži vode. //
Neustrezna raba:
Zadnje čase se (zlasti v spletnih) medijih pojavlja nesmiselna fraza "ne pije vode". Najverjetneje gre za prevzem fraze "ne pije vodu", ki se pojavlja zlasti v srbskih spletnih medijih. ([3])
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"
edi
Večja macola, kos železa na lesenem ročaju, uporablja se predvsem v hribovitih predelih Koroške
fab
Izhaja iz angleške besede fabulous, kar pomeni fantastičen, bajen.
Uporablja se predvsem med ljubljanskimi mladostniki, pripadajočim subkulturi hipsterjev.
Uporaba (npr. komentar pod objavljeno fotografijo na facebooku):
Jaz objavim: Lomo fotka mene, kako popolnoma pijana "hodim" z zabave s svojim second hand krznenim plaščem po Berlinu ob poznih jutranjih urah na after party.
Moj prijatelj komentira: Fab.
fakof
tudi: fakof jebi se!
Fakof je beseda številnih, ali bolje rečeno, skoraj neomejenih pomenov. Izjemno pomembno je, kako se besedo naglaša, ter kako dolgi so izrečeni samoglasniki. Če poudarimo "o" ali še posebej zategnemo "f" na koncu besede, se njen pomen popolnoma spremeni.* Poznavalci, ki s to besedo znajo pravilno operirati, lahko z njo povedo in dorečejo pravzaprav skoraj vse. Predvsem ima beseda izjemno uporabno vrednost pri pogajalskih prijemih v moški družbi.
Beseda fakof ima še en točno določen pomen, in sicer pomeni starejši izraz za pijačo, katere osnovni sestavini sta pivo in tonik (danes se tej pijači v nepoznavalskih krogih reče »pir s švepsom«). Naročanje te pijače zna biti izjemno zanimivo in zabavno. Ko pride natakar in te vpraša, kaj si želiš, mu kratko in odrezavo odvrneš: »Fakof«!
----
* Moja osebna izkušnja je, da "fakooof" s širokim in nekako zateglim, malo nosnim o (način govora deluje malce zdolgočaseno) rabijo predvsem ženske, ko oponašajo kake finoče (mlajša genera...