Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
hugo
V 90. letih prejšnjega stoletja se je na kasetah z igricami za prve računalnike (komodorje?) pojavila tudi famozna igrica Hugo. Osvojila je domači živelj in posledično nacionalno televizijo. (So že takrat merili gledanost?)
Pravzaprav je bila slovenska interaktivna pionirka - gledalci so po telefonu z ukazi usmerjali palčka Hugota na poti do zaklada, v pomoč pa jim je bil tv voditelj Gregor Krajc, danes magister Svobodne univerze Bruselj. Mladega Gregorja je karierna pot vodila tudi do mesta direktorja Urada vlade za informiranje (danes: Urad vlade za komuniciranje).
In prav ta funkcija je dala živi slovenščini še en prispevek: hugo
tiskovni (-a) predstavnik (-ica) ministrstva ali vladne službe, širše tudi predstavnik (-ica) za stike z javnostjo (-mi), po domače kar piarovec (-ka).
Mimogrede, aktualni seznam državnih hugotov dobite tule [1]
> gl. tudi (javnik)
Idrija
Ime tega kraja na severnem Primorskem se uporablja kot sinonim za norišnico, največ na Primorskem. V Idriji je namreč psihiatrična bolnišnica, ki gosti paciente s širše Primorske in Notranjske.
Primer rabe: To je bila čista Idrija.
//Jst sm z Idrje, ti si pa za v Idrje!//
Sopomenke: (Godovič levo), (Kalce levo) /s primorske strani/, (Gorenjske toplice), (Polje), (Vojnik)
imeti krompir
Kadar ima kdo srečo oz. kadar mu kaj uspe, ne da bi to zaslužil s svojim znanjem, sposobnostjo in prizadevanjem, pravimo, da "ima krompir".
Med razsvetljenskimi ukrepi Avstroogrske monarhije, nekje v času Marije Terezije, je bila bojda tudi uvedba gojenja krompirja. Kmetje se menda niso zanimali za krompir, povrhu vsega pa naj bi se tudi zelo dejavno upirali uvedbi te, za takrat nove, poljedeljske rastline. Uničevali naj bi nasade.
Imeti krompir prihaja iz zavidanja vrednega položaja avstroogrskih vojakov, ki so morali nasade krompirja varovati pred kmeti. Straženje krompirja je pomenilo imeti srečo, ker je krompir stražarje varoval pred nevarnejšimi opravili.
Verjetno se je izraz ohranil, ker je bilo najbrž pri sadilcih krompirja manj prehrambenih tegob kot pa pri bolj zadržanih kmetovalcih.
Verjetno so tudi zato belomesnato sorto krompirja, vzgojeno v začetku 60. let 20. stol. na Kmetijskem inštitutu Slovenije poimenovali Igor.
Znano je reklo: Neumen kmet ima debel krompir.
V Franciji ...
iti v Mižale
zaspati
Ko pojemo najboljšo večerjo, si pogledamo najbolj smešno risanko na TV in poslušamo najlepšo pravljico po radiu, potem je nemogoče iti enostavno in naravnost spat. Zato se takrat odpravimo nekam daleč v najbolj zanimivi kraj Mižale, za kar moramo samo zamižati in že smo tam. Nekateri drugi gredo potem rajši na potovanje v Pančevo, kjer bodo najslajše spančkali. Tretji pa pred tem skočijo še v Hotemaže, ki so celo nekoliko podobne pižami.
Primorci (beri Postojna in podobno govereči) smo besedno zvezo malenkost spremenili, da bi ne bila tako slovenska. Pri nas je torej "iti u Mižule"
podobno:
(b)iti/pasti v horizontalo
Čuri Muri v Afriko (po istoimenski slikanici)
zalegniti
izginiti kot kafra
Kafra je bela, kristalna substanca aromatičnega, močnega, prodornega vonja. Pridobivajo jo iz smole tropskih dreves (največ iz Daljnega vzhoda), uporablja pa se v glavnem v farmaciji, kot del raznih blažilnih mazil (npr. "tigrova mast") in pripravkov za lajšanje dihalnih težav, svojčas pa so jo v lekarnah prodajali kot priljubljeno sredstvo za lajšanje zobobolov ("Dal je kafro na zob."). Bila je tudi sestavina ene od prvih umetnih mas, celuloida (izdelovali so ga iz zmesi kafre in nitroceluloze oz. kolodija ali raztopine strelnega bombaža) in je prvotno služila kot nadomestek slonovine za izdelavo biljardnih krogel, kasneje pa filmskega traku in plastičnih ("celuloidnih") punčk. Zaradi svoje velike vnetljivosti, zlasti nesreč pri predvajanju filmskih trakov, so jo izpodrinile varnejše umetne mase, še zdaj pa iz celuloida izdelujejo nekatere ping-pong žogice, zato ob zažigu le-te lahko zavohamo oster vonj po kafri.
Najbolj opazna lastnost kafre je (poleg njenega močnega vonja), da močno ...
izpasti dolenc
Gorenjec in Štajerec sta se zmenila in sta kradla državno lastnino. Dolenjec je to videl in prijavil v parlamentu, ki je ugotovil, da je bila kraja res velika. V dolgi razpravi so sodelovali Primorec, Notranjec, Belokranjec, Prlek, Ljubljančan, Savinjčan, Rovtar, Tolminec, Korošec in Prekmurec in sklenili, da Dolenjca kaznujejo zaradi klevetanja.
izpadel je dolenc; naredili so ga za dolenca; naredili so ga za kozla,
"Ustavi se. Če boš preveč drek mešal, te bodo naredili za dolenca!"
Jebela cesta
Originalno je "bela cesta" pomenila pot, ki vodi na vešala, bela je bila zaradi cvetja, ki so ga pod noge posipali obsojencem na smrt.
Iz 60. let je znana fraza: bela cesta je običajno makadamska pot z luknjami in drobirjem po kateri voznik dviga oblake prahu, zato mora avto po taki vožnji peljati avto v avtopralnico. Zmotno je mišljenje, da je to oblika kletvice, razen morda, če voznik špara in si avto pomiva pred hišo s svojo vrtno cevjo in šamponom, opazuje pa ga brezdelni sosed, ki negodovanje voznika razume kot jebena cesta.
Lahko bi dodali, da "jebela cesta" sicer ni prava kletvica, je pa prikrito, na videz nedolžno nadomestilo zanjo. Po nastanku Države SHS in nato Jugoslavije so se kletvice in srbskega in hrvaškega jezikovnega prostora, med njimi zlasti raznolična raba glagola "jebati", vse pogosteje pojavljale v vsakdanjem pogovornem jeziku. Pri tem je prišlo do transformacij, kot je, na primer, sprememba krepkega izraza "jebem ti" v "jebenti", ki je bolj medmet kot kaj drugega. ...
jebi ga - original
Ko je v kino prišel slovenski film Jebi ga, so si mladi (sam sem takrat končeval osnovno šolo) dali duška in kot odgovor na kako žalostno novico o kaki krivici ali neumnosti na veliko zakleli "jebi ga!". Da pa ne bi izpadli kot nevzgojenci, so pristavili še "original" (angleška izgovorjava), s čimer so hoteli povedati, da niso sami krivi za tako rabo besed, saj samo citirajo naslov filma. Običajna je bila tudi posebna gesta z rokami, ko si dodal svoj "original": prsti so bili stisnjeni v pest, le kazalec in palec sta bila sproščena in vzporedna - s to držo si potem potegnil na višini brade v desno in s tem nakazal pripis k naslovu Jebi ga - original.
V hitri elektronski komunikaciji se je uveljavil zapis "jbg".
jejtena
zgražanje, izraz usmiljenja, uporabljajo ženske v vaškem okolju)
jej, jej, jejtena! ...tako je bila urna, zdaj pa je v bolnici!
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
jelene pozdravljati
Pomeni izdatno in glasno bruhati po popivanju (kot da bi rukal).
Primeri rabe: Včeraj sem spet jelene pozdravljala.
//Prijatelj je moral ustavit avto, da sem šel ven jelene pozdravt.//
Izraz sem prvič slišala pred leti od Jeseničanke.
Čisto pravilna starejša različica je bila Jelene klicat.
A si spet jelene klical?
Dostopnost