Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kapo dol
1. dvignem klobuk iz spoštovanja
Fraza, ki se uporablja, ko nekdo zares zna oziroma ko obvlada. Največ jo je prakticiral bivši selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec, ki je za vsako dobro potezo svojih nogometašev izrekel Kapo dol. Odtlej se veže predvsem na nogomet (gl. portal malega nogometa), čeprav se širi tudi na druga športna področja.
A: Danes je pa nasprotna ekipa igrala odlično!
B: Kapo dol! Fantje so pokazali, da znajo igrat.
2. odpelji se, odstrani se, stran z njim - kapo je bil največkrat najkrutejši človek v koncentracijskem taborišču
kaselc firma
tudi e-kaselc firma; podjetje, ki je zgolj poštni nabiralnik; podjetje brez zaposlenih
Danes beremo, da je 10-ti največji lastnik NLB kaselc firma, prav tako s sedežem v eksotični državi.
kastelic
način spolne "združitve" brez penetracije
V 90-ih je Brane Kastelic v eni izmed svojih erotičnih zgodb zpisal kako lahko par občuje, kadar penetracija ali felacija ne prideta v poštev. V zgodbi dekle zadovolji fanta tako, da njegov ud stisne med svoja stegna v doggy-style pozi (lubrikant obvezen).
fant: Oh, draga, kako si mi danes prelestna! <3
dekle: Ne da se mi seksati.
fant: Kaj pa enega kastelica?
dekle: Naj ti bo.
primer uporabe v stavku:
Žensko je "bolela glava", zato je lahko le na hitro izvedel kastelica.
keti se mi
Podobno kot spel se mi, se fraza uporablja ko nekoga odjebeš oz. mu nočeš pomagati. Madžarska beseda keto, pomeni številko dve - od tod izpeljanka keti.
Ljudje ponavadi uporabljajo gesto z zamahom dveh prstov, kazalca in sredinca. Gesto so uporabljala vojaška lica v SFRJ, ko so podrejenim z zamahom omenjenih dveh prstov desne roke nakazali, da se naj spokajo oz. da so odjebali, torej dobil je dvojko.
Fraza keti se mi nastane v 90' na srednji strojni smeri v Murski. Lajči s Hodoša je ob branju berila vedno nepravilno naglaševal, kar je povzročalo huronsko krepiranje od smeha, z učiteljico vred. Tako je Čabo ob spoznanju nove madžarske besede keto prišel do omenjene fraze, ki se je ponekod, nevedoč pomena in časa nastanka, obdržala še danes.
sopomenke: odjebi, odkrižan, spravi se mi izpred oči, spelji se
klošmerl
Posmehljivo poimenovanje za spomenik Francu Rozmanu Stanetu, ki stoji v Ljubljani na križišču Šubičeve in Slovenske ceste. Spomenik so postavili leta 1975 in z moderno formo odstopa od običajnih borčevskih kiparskih okrasov. Ljubljančani se z njim niso mogli sprijazniti, saj jih je spominjal na javno stranišče, ki igra glavno vlogo v zdrahah mesteca Clochemerle (v romanu satirika Gabriela Chevaliera). Ga danes sploh še kdo opazi?
kozule
V Beli krajini, Metlika z okolico, izraz za stročji fižol. Naglašuje se na u.
Primer: Danes bomo jedli kozule.
koža prav
Izraz za narcisoidno žensko ali moškega; npr poglej kako je nasmejan-a kot da mu je danes koža prav...
krave skupaj pasti
v pretekliku, poznati se še iz mladosti
Včasih so otroci, takoj ko so zbežali iz šole ali pa tja sploh niso šli, gnali krave na pašo. Krave so otroke povezale v žalosti in veselju, če jim zvečer niso pobegnile domov. Otroci so se seveda igrali naprej.
In ko so odrasli in se spet srečali, so se spomnili tudi tega, da so nekoč skupaj pasli krave.
Danes te radosti ne delimo več, ampak pravimo, da z nekom nismo krav skupaj pasli takrat, ko želimo povedati, da si z nekom nismo blizu ali da gre za mlajšega sogovornika, od katerega pričajuš spoštljivejši, manj sproščen odnos - obvezno vikanje.
Primer: Nisva midva krav skupaj pasla!!!
ku-dan
kurčev dan; ku... dan
zajeban dan, usran dan, zanič dan, ubijalski dan, zavožen dan, uničen dan, dan, ki ga ne bi smelo biti; tudi Q-dan ali Q-day
"Danes je en ku-dan, nič mi ne rata!"
Tudi Honen Macuri, penisov praznik, ki ga na Japonskem praznujejo 15. marca.
vir[1] vir[2]
vir[3]
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...