Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Ta črni/ta beli
Ljudska izraza za klerikalce in konzervativce. Črna barva zaznamuje duhovniško uniformo, bela pa je prevzeta iz komunističnega poimenovanja reakcionarnih nasprotnikov začenši z rusko revolucijo (dialektična delitev na bele in rdeče).
Slovenske vasi se tradicionalno delijo na ta črne pa na ta rdeče, kar je mogoče ugotoviti z obiskom vaške cerkve.
Moja bivša živi v rdeči vasi, kjer so še duhovnika enkrat zaštihali do smrti, ampak njeni praktično lastnoročno podpirajo vaško cerkev. Tako so črni, da jim je Stres osebno hišo blagoslovil.
topšit
ful dobr, najboljše; angleška izposojenka: top - vrh, vrhunski; šit - shit = sranje; v slovenščini pogovorno tudi zabava (npr. smo ga sral' = smo se zabaval')
Na koncert gremo z ekipo iz klasa. To bo topšit party! = se bomo "ful dobr" zabaval'
Možen je tudi drugačen pogled na zadevo: Top Shit - vrhunsko (najvišje) govno - manager (tajkun), ki je spravil podjetje na kant in poskrbel za svojo rit. (vir)
Sklepam, da je konstrucija izraza topšit avtohtona v sloven(ščin)i(ji). Kako drugač naj se tolmači toponim Drečji Vrh? (vir)
tretjerazredni
Predsednik RS Danilo Türk, po izjavi na TV o drugorazrednih temah.
Nastanek izraza sega v čas odkrivanja novega grobišča iz časov po 2.svetovni vojni, kar je bilo za Türka nepomembno v primerjavi s praznikom žena, 8. marcem.
(danilo)
Turšakk
esenca bivanja, ki je lastna večini ljudi. Značilna sta izjava "Moje življenje je turšakk!" in pozdravni nagovor "Zdravo turšakk!", v uporabi pa je tudi kot gola ekslamacija "Turšakk!" Po potrebi se lahko izraz nanaša na materialni in nematerialni svet, ki ljudi obkroža. Nekateri so Turšakku pripisovali psevdo-religiozne pomene, vendar je takšna obravnava tega izraza pretirana. Turšakk je mogoče pisati z veliko ali malo začetnico, pomen pa se pri tem ne spreminja. Večinoma se uporablja v govorjeni besedi, zapisi so redkejši. V devetdesetih je v Ljubljani delovala glasbena skupina Turšakk.
vatirati ga
Zavijati v vato. Prekomerno razvajanje partnerja, da bi pridobival ''točk''. Ko se vatira ni opcij, da bi se počelo karkoli drugega. Uporaba izraza na območju kokaljeva-bizjakova Rožna dolina Ljubljana.
Primer:
A: Stari a gremo dons kej vn?
B: Ni variante, se ga vatira.
A: Uuu, dobr pol te pa namer pustimo.
vrtičkarstvo
1. Dejavnsot obdelovanje manjšega kosa zemlje, navadno najetega, bolj ali manj oddaljenega od mesta stalnega bivališča (nikakor ne na istem posestvu kot hiša, kajti to je vrt in za obdelovalce vrta ni posebnega izraza); kdor se s tako dejavnostjo ukvarja, je vrtičkar - navadno to počne v lastno zadovoljstvo, da si pridela domačo zelenjavo in preganja dolga čas, zato si pogosto razširi lopo za orodje za preživljanje prostega časa.
2. iz dejstva, da so vrtički navadno zelo neuglašeni, saj niso sistemsko urejeni (posesti so različne, enako obdelava in pridelava, nekateri imajo vrtičke tudi za izražanje svoje umetniške žilice, sploh pa so raznolike lope, ki se mariskje kar barake), izhaja oznaka vrtičkar v širšem smislu oz. prenesenem pomenu, češ da je vrtičkar vsak, ki obdeluje le svoj vrt, za drugo pa mu ni mar: torej ozkogledi, egoistični, neangažirani posamezniki, ki niso sposobni preseči lastne ujetosti za dobro širše skupnosti; vrtičkarstvo je stanje množice takšnih ljudi, recimo dand...
zen
Samopomirjevalni vzklik (ozki e), razširjen pri nekaterih v Ljubljanski kotlini, ko nas kaj zelo razburi. Njegova pomirjevalna moč izvira iz dejstva, da je z izrazom mišljen budizem zen, s ponavljanjem tega izraza pa naj bi posameznik odmislil vse moteče dejavnike, si dal čas za obvladanje svoje jeze (kot pri znanem nasvetu, naj, ko smo jezni, najprej preštejemo do 10 in šele nato spregovorimo), prišel v sozvočje s samim seboj in s premišljanjem o pravi sreči in naravi dejanja doumel, kako puhel in brezsmiseln je buren odziv. Tako naj bi se pomiril. Zen velja za izredno premišljujočo vejo budizma, kot vse druge pa težki k mirnemu zrenju, k spokojnosti v duhu.
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...
Dostopnost