Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
mariboring
a) Si v Mariboru in ti je dolgčas.
b) dolgočasje na štajerski način; apatija, ki jo zdraviš z maliganskim zdravilom štajerskega izvora; podobno občutku, razpoloženju in vzdušju, ki ga B. Ogorevc imenuje: melancholica tropica;
c) glasna in hedonistična čaga, ki pa razen pitja, vpitja in stereotipnih fraz "čuj...kak si....ka si ti čisto nor ...toti autmigec..." ne ponuja nikakršnega kulturnega presežka
č) dolgočasno enostransko govorjenje, obloženo z nepomembniki in kakor pomembnimi argumenti tipa "f kolikor... to rabiš tak napraviti...to rabiš prebrati...on se je že f času Juge hodil f Leibnitz oblačiti ... pri njem smo še kot pubeci esterajhdraj poslušali...kaj se režije tiče je pa Zahović Mocart, wagner, Karajan, Hičkok in Špilberg za Pandurja..."
mater
poudarek
mat'r, sem ga nažgal, mat'r, smo ga žingal
materduš (reklo za sprostitev jeze, napetosti)
matervola (reklo za poudarek)
matervola! b'lo je tak' temn', da nisi n'č vidu
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
multibarič
nekdo, ki zmeraj nekaj govori, naklada, a nikoli ne pove nič pametnega
Če ne bi bil tak mutibarič, ne bi prišel niti do srednje šole.
Pravilno se napiše MUTIBARIČ (iz srbčine mutiti - mešati, zamegljevati in bara - mlakuža, torej mešati kalno vodo)! (dodal Luka)
munjen
**munjen (-a)** trapast, čuden, prismojen
npr: "poglej, kako je munjena"
Besedo v istem pomenu poznajo v hrvaščini in srbščini, kjer munjen pomeni 'prismojen'. Beseda je izpeljanka iz besede munja s pomenom 'strela', torej je munjen 'tak, kot bil ga zadela strela'. V hrvaščini in srbščini (narečno) poznajo tudi izraze munjasati 'noreti', munjenica 'ženska prismoda', munjenik 'moška prismoda' ter munjetalo 'kdor dela neumnosti'.
mutivoda
Mutivoda je izraz /nikoli v prvi osebi, redkeje v drugi/ za nekoga, ki se izogiba naravnost povedati, kaj hoče ali ne želi skleniti dogovora z namenom, da sčasoma pridobi čimveč v svojo korist. Mutivoda je avanturist v slabšalnem pomenu besede, ki zgolj izkorišča vodo na svoj mlin dokler teče.
Npr. mutivoda je lahko kdo, ki se dalj časa dobiva z dekletom, pa ji ne pove ali želi z njo preživeti dalj časa ali pa gre samo za dogodek, ki traja, dokler traja. Oziroma je to oseba, ki se vplete v nek dogovor, ko pa bi moral prevzeti odgovornost, se sklicuje, da dogovor ni bil tak.
nalivast
Pridevnik se nanaša na vreme: označuje nalivu podobno, dalje turobno obdobje dežja, lahko tudi zgolj dežkanja, da ima le tak učinek kot naliv - ljudje se držijo notri, drugače bi bili zaradi vseprisotne vlage čisto mokri. Izraz je Primorkin iz Dornberga, ko govori o Ljubljani.
nedeljski voznik
Nedeljski voznik je tisti, ki se vozi poredko, običajno le v nedeljo, ko temeljito opere avto in ga odpelje na izlet, da se malo prezrači motor. Pri običajnih voznikih so manj priljubljeni, ker ne vozijo tako okretno, kot bi si od njih želeli.
Nedeljski ... je lahko splošna fraza, ki pomeni, da posameznik česa ne opravlja pogosto in zato poznavalsko, spretno, pač pa le občasno, pa še to bolj zato, da opozori nase. Recimo ... nedeljski slikar.
Voznik ki vozi pred tabo naprimer; če je omejitev 50km/h on vozi 40 namesto 60. Bremza pri oranžni na polno, da ja nebi rdeče prevozo, na koncu pa še zamudi pri speljevanju, tak da glih ko on spela se tebi že rdeča vklopi...
nož se mi v žepi odpejra
Iz prekmurščine; pomeni, da je nekaj zelo kislo.
Primer: Ete jecij je tak kísili, ka se mi nož v žepi odpejra! (Ta kis je tako kisel...)
Lahko tudi: Kísilo kak cvíjč.
ntêp
jabačina, (natepavanje), seksualna seansa
"Sem ji naredu tak natêp, da ga bo do smrti pomnila!"
odpreti okno na ...
Klasično se okno odpre v sobo ali iz nje, veliko pa se rabi tudi odpiranje, ki je pravzaprav nagibanje okna v prostor za majhen kot, tako da zgoraj za kak decimeter gleda iz svoje osi. Tak način odpiranja, se zdi, da vsak poimenuje drugače:
Odpri (okno) na
- V (smiselno, ker ima od strani tako obliko, če vzameš okno in okvir)
- križ
- oberlih
- oberluft
- kip
- ventos (primorsko, morda iz romanske besede za veter, ker je okno odprto toliko, da še malo pihlja)