Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Sokličev šank
Nekaj, kar ne obstaja.
"Francelj ima ravno tak avto kot Soklič šank!" - pomeni, da Francelj nima avta.
Po drugi svetovni vojni je bila pri Sokliču gostilna, ki pa je imela kar mizo namesto šanka.
In so fantje radi nastavili nevednežu zanko: "Staviš jurja, da si upam podreti šank pri Sokliču?" Šli so gledat in ker šanka sploh ni bilo, je naivnež zgubil, saj, če šanka ni, ga je pač postavljač podrl.
spljoh
Humorna varianta prislova sploh. Izvira iz napake, domnevno hiperkorekcijskega mehčanja l-ja.
Uporablja pa se večinoma na zadnjem mestu, v postpoziciji, kot npr. "Danes se mi ne da spljoh."
sračiti ga
Verjetno retrogradna tvorba iz sračkati ga, le da se tu ne navezuje več na majhne otroke, ampak na odrasle, ki delajo neumnosti.
"Poročil sploh več ne gledam, mi gre na živce, ko ga politiki tako sračijo!"
srednja žalost
Malce ironična, posmehljiva zveza, ki izraža, da nekaj ne ustreza našim pozitivnim pričakovanjem (ni pa nujno slabo - pravzaprav ponavadi sploh ni slabo, je le preveč sivo povprečno, pač ne nam pogodu, kot bi si želeli).
"Kako je bilo kaj vzdušje?"
"Eh, srednja žalost ..."
In vendar le kaže na to, da stvari niso takšne, kot naj bi bile: da ni živahnosti, zanosa, uresničljivih načrtov, zagnanih posameznikov, toplih odnosov ...
šagra
Šagra je ubistvu Gasilska veselica ki sploh nima veze z gasilci ... se pravi da je like veselica :)
šauflanje
beseda se na štajerskem koncu tradicionalno uporablja za kidanje snega pozimi. Beseda izvira iz nemščine, kjer se uporablja naveza za lopato ("schaufel" - /šaufel/) in njeno popačenko - "šafla".
V zadnjem času pa prihaja vedno bolj do izraza njena povezava s plesom, čago, pitjem, nekakšen prevod iz angleške različice 'shuffling'
primeri uporabe:
- (tradicionalno) "Jojmene, koliko snega! Kdo gre šauflat ven?"
- (novo) "Gremo ga šauflat!", "Vsaki dan ga šauflamo!", "Sosedi so ga šauflali celo noč, sploh se nisem mogla učit."
špicinženir
1. oznaka za inženirja, ki svojo stroko/ specialnost temeljito obvlada in jo zna teoretično in praktično udejaniti pri izgradnji objektov ali vpeljavi novih tehnoloških postopkov; zna tehnične probleme uspešno rešiti; praviloma zaposlen v gospodarstvu, v podjetju, v tovarni; raba v letih 1970 do 1990 med takratnimi direktorji večjih podjetij, ko je inženirjev vseh vrst primanjkovalo; Primeri nekdanje rabe: za statika sem dobil špicinženirja; za beton imam dva špicinženirja; SCT in Zidar sta pobrala vse dosegljive špicinženirje, tako da ni kaj dosti ostalo;
2. pogovorno med inženirji samimi; trenutno zelo kvalificiran inženir za reševanje določene tehnične problematike; Primeri rabe: ...ni problema, če kdo, bo on to dobro opravil, je na špici; pravega so našli, je špica; le kje so našli tega tipa, sploh ni na špici;
švinglati
Med nemcisti ljubljanske FF sem slišal ta glagol nekako v pomenu "šlepati se pri izpitu", torej brez večjega truda s prepisovanjem ali kakimi drugimi nedovoljenimi načini priti do dobre ocene. Profesorjev, pri katerih se švingla, očitno to ne moti oz. tolerirajo tudi takšno početje. Torej, če ne znaš, nič hudega, kar s skripto na izpit, tako ali tako celo uro križanke rešuje ali pa kaj bere, se boš že nekako prešvinglal.
Čudi me, zakaj sem ga slišal ravno med nemcisti, kajti izvirno je to štajerska beseda, pomen "plonkati". Mariborčani sploh nikoli ne plonkajo, vedno le švinglajo, in tudi nimajo plonkcegelcev, ampak le švinglceglce ali kar na kratko švinglce.
tulifon
Kadar prične telefon prav nadležno zvoniti, sploh če ni tvoj, ali če si ravno zadremal, se zabral ali zatopil v kako drugo dejavnost, ki zahteva mir in pedanost, tedaj se telefon prav rad spremeni v tulifon. Beseda je že stara, saj so jo rabili že v jugoslovanskih časih, mlajši brat pa mi je povedal, da je bila nekaj časa zelo priljubljena fora v nižjih razredih osnovne šole.