Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
slovenske sklanjatve
# imenovalnik (nominativ) - kdo ali kaj?
# rodilnik (genitiv) - koga ali česa?
# dajalnik (dativ) - komu ali čemu?
# tožilnik (akuzativ) - koga ali kaj?
# mestnik (lokativ) - pri kom ali pri čem?
# orodnik (instrumental) - s kom ali s čim?
# (fužilnik) (čefurativ)
# bežalnik (fugitiv) - kdo in kam? > gl. vir
# podkupovalnik (koruptiv, tudi koruptivnik) - komu in koliko?
# nategovalnik - koga in kdo?
# odstopnik - čemu in zakaj?
# prepisovalnik - od koga in kdaj?
# narekovalnik (diktatnik) - kdo in komu?; (čeprav se navadno ve)
# vbodnik (koitus) - koga in kam?
smo
Govorjenje v prvi osebi množine, čeprav bi moralo biti v tretji osebi ednine.
"Veterinar nam je včeraj kremplje pobrusil." Čeprav jih je pobrusil psu.
"Mi smo pa še vedno slabe volje, ker ponavljamo letnik." Čeprav ga ponavlja otrok.
sončna uprava
Čeprav vemo, da se "Sonce, Zemlja in Mesec vrte brez kolesec", nas še vedno zaposluje skrivnost obstoja umnega načrtovalca, ki uravnava vreme in mezdne odnose.
Sončna (uprava) je tako lahko:
*neobstoječa pristojna avtoriteta (posmehljivo)
- Kar na sončno upravo se pritoži, če ti ni kaj prav.
- Pritoži se bratu, mami, kanarčku, ribici ali pa sončni upravi.
*nebeška služba, pristojna za vreme
- Napeti boji in zavzetost igralcev bi zaslužili več občudovanja, kot smo ga zmogli izraziti redki navijači, je pa igralce zato nagradila sončna uprava, ki je umaknila vse oblake.
- Sveta Marija se je na sončni upravi za občestvo, ki je prišlo primerno počastit nov jubilej njenega svečanega vnebovzetja, dogovorila za lepo vreme.
Delati na sončni upravi pa pomeni - izogibati se delu, zabušavati (slabšalno).
Nekoč smo s tem izrazom označevali predvsem udobne službe v državnih podjetjih, kjer so zaposleni prejemali plačo ne glede na sposobnosti oz. (ne)opravljeno delo.
Danes izraz uporabljamo za:...
sori k lajfam
oprost k' žvim
odgovor na očitek, da si komu v napoto, čeprav nisi in nisi dal niti vzroka niti povoda za to
šiptar
Albanec (izhajajoč iz samopoimenovanja; enako kot esterajher (Avstrijec), dojčer (Nemec), italjano (Italijan)
Poleg gornjega nevtralnega pomena, je lahko tudi zaničevalnica ali celo psovka. Npr.:
1. smrdiš kot šiptar - vonj po žarki ovčji masti
2. šiptarska solata - marihuana
3. hinaviš kot šiptar - neiskrenost in zahrbtnost
4. hočeš na svoje kot šiptar - nekdo, ki si mu vse dal, te je pustil na cedilu
5. šiptarsko prijateljstvo - rediti kačo na prsih
6. šiptarski trgovec - preprodajalec (švercer) droge
7. šiptarski zet - nekdo, ki te zrine iz hiše oz. stanovanja
8. nekdo, ki na spletu prikriva identiteto (tako kot slovenski poslanec iz stranke SNS, ki so ga zaprli zaradi izsiljevanja): "Sem te prepoznal na forumu, čeprav se greš šiptarja!" ali "Se skrivaš za šiptarsko iredentiteto?"
šraufštuk
(//tudi šraufštok//) Primež. Orodje s katerim si pomagamo, ko želimo vpeti neko stvar s katero delamo.
"Železno palico je vpel v (šraufštuk), da je vanjo lahko zvrtal luknjo."
Čeprav je danes (šraufštuk) morda bolj poznan kot orodje v kovinarskih in mehaničnih delavnicah pa poznamo tudi t. i. lesarski (šraufštuk), ki so ga včasih (in še danes) uporabljali tesarji pri svojem delu. Ta je bil, za razliko od železnega mehaničnega, izdelan iz lesa in je bil del same tesarske mize.
šunjati se
V mladostnem slangu pomenu nepovabljen se vključiti v kako skupino, družbo; zaradi vsiljevanja ima beseda rahlo negativen prizvok, čeprav te lahko družba lepo sprejme. Šunjavec oz. štulec dostikrat prejme vse ugodnosti, ki so jih deležni drugi člani družbe.
Tudi dovršna različica ušunjati se.
Glej še (uvaliti se), (štuliti se)
tiho opazljiva
Izraz "biti tiho opazljiva" se nanaša na tista dekleta, ki v svojem vedenju niso vsiljiva, ki govorijo tiše in manj kot večina drugih, ki se ne predstavljajo vsevprek (čeprav to ne pomeni, da so zaprte), vendar: ko spregovorijo, očarajo s svojim intelektom, predvsem pa glasom in stasom.
to ni več lenoba - to je že gniloba!
Ekspresiven vzklik kakega prizadevnega človeka, ko njegov večni trud ne zaleže, čeprav bi morali delati že po svoji dolžnosti. Krepkejša različica je: To ni več gniloba - to je že plesnoba!
Zveza je znana z OŠ Polje (Ljubljana) v letih 1999. Takrat smo je bili deležni še kot učenci in smo jo hitro popularizirali. Temelji pa na dejstvu: če si tako len, da se ne "znaš obrniti (tako babica pravi o pripravnem, pridnem in urnem ustrežljivem človeku: da se zna obrniti), potem počasi pričneš gniti.
tretja gradbena faza
Faza gradnje, ko nepremičnina dobi streho, žlebove, in ostale pritikline, ki jo vsaj malo zaščitijo pred propadanjem. V Sloveniji je izraz pomemben predvsem zato, ker je to točka velikega simboličnega pomena, namreč, točka, ko si lahko oddahnemo, saj je status nepremičnine kot hranilne knjižice odslej naprej varen, čeprav je še popolnoma neprimerna za bivanje. V ljudski folklori velja, da lahko takšna nepremičnina v "tretji gradbeni fazi" čaka tudi več let ali desetletje, preden jo prodamo z velikim dobičkom (torej, ekvivalent obresti), ali pa se morda končno pojavi potreba po njeni dejanski uporabi in torej nadaljevanju gradnje.