Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
brčati
Premikati ustnice in obrobje ust, sploh del pod nosom, tako čutiš, kako te brki praskajo po nosu in še kje.
brd
Različica besede dobro.
Nastala je v poznani maniri, popularni v Ljubljanski kotlini, ko navadno šatrovačko obračanje besed nadgradimo še z izpučanjem samoglasnikov. Pri izgovorjavi je pomembno poudaranje polglasnikov (bərəd)
Dobro -> Brodo -> brd
"Model, ful brd je blo zanč uzuni."
Nekateri se v obračanju in nadgrajevanju omenjene besede ne ustavijo le pri brd, ampak gredo še dlje, tako dobimo;
"rdb", "dbr", "berd".
breda
do obisti samokritična ženska, ki vedno išče krivno pri sebi in nastavi še četrto lice, ko jo klofnejo po tretjem.
Tudi "učiteljica Breda"
brezdomke
V ljubljanščini so to rokavice, ki prekrivajo le dlani in prve členke prstov, ne patudi konic. Zakaj takšno ime? Obstajata dve teoriji:
1. Prsti niso v celoti odeti, torej nimajo doma, zato brezdomke. -> Prijatelj je dejal, da so rokavice, ki imajo prišit še del, ki se lahko zapogne čez prste, da so rokavice videti kot palčniki, potem domke.
2. Takšne rokavice pogosto nosijo brezdomci v ameriških filmih, pa naj bi poimenovanje prišlo od tod.
Kako pa se imenujejo brezdomke z odvihljivim delom in one rokavice, ki prekrijejo le dlan (ti so menda dlančniki (ali dlanke, zapestke?) - segajo čez zapestje še više, imajo pa posebej luknjo za palec, preostali prsti molijo vsi skupaj izpod blaga).
brezfučnik
človek, ki že dolgo ali sploh še nikoli ni fukal (tudi "nedojebanec")
"Pridem v bife in se šest brezfučnikov zastrmi vame."
brezpostajni
1. izraz v slovenščini za takega, ki je brez postaj (angl. dockless)
predvsem v povezavi z vrsto souporabe oz. izposoje koles, skirojev, ... kjer pomeni, da ti izposojenega sredstva ni potrebno vrniti na točno določeno mesto (postajo).
"V tujini se je brezpostajni način souporabe koles izkazal kot problematičen, saj so se odložena kolesa pogosto grmadila na prometnejših vozliščih in zasedala peščeve površine."
2.
"Zalog je še vedno brezpostajno območje Biciklja."
bruc
Bruc (ženska: brucka) sta študenta prvega letnika. Uradno sta bruca le prvo leto, neuradno pa po vrsti kriterijev, med katerimi so zajeti tudi prva desetka na izpitu (in seveda tudi petka), razne spolne izkušnje z vrstniki in starejšimi študenti in še kaj. Iniciacijski obred se imenuje brucovanje, v pogovornem jeziku brucvanje, na slovenistiki boste slišali tudi brucevanje, v novejših časih pa še pravilneje bručevanje, ker je to pač stvorjeno v duhu knjižnjega jezika. Na bručevanju so bruci prisiljeni izpiti brucomor (bručemor v zavest še ni prodrl), zvarek, namešan iz raznoterih pijač, ki naj bi brucem začasno zagrenil življenje. Bru s posebnimi pooblastili in funkcijo je brucmajor. Na slovenistiki poznajo tudi zelenega carja, ki drži roko nad bruci in odloča o tem, kako bodo z njimi ravnali na bručevanju.
...ne pozabimo pri tej intelektualni epopeji tudi na vse mislečega Karla Maya...kajti vsi bruci so pra-aaa sinovi g. Greenhorna alias zelenca po domače...
Bruhač
V drugi polovici devetdesetih let enaindvajsetega stoletja, je ob posebej slovesnem zgodovinskem dogodku, ki se je začenjal v zgodnjih jutranjih urah, na Kongresnem trgu v Ljubljani, neki Savinčan izpraznil vsebino želodca, sloneč ob mogočnem kostanju Zvezda parka.
Dogodek je dal ime njemu (Bruhač) in njegovemu bratu (Brat od Bruhača ali na kratko BoB).
Konec leta 2018 je padel predlog, da bi Bruhača preimenovali v Kozlevčarja. Predlog je še v obravnavi...
Buhtula
Silno povečani buhtelj iz okolice Celja, s svinjsko bradavico in vonjem po peroksidu. Konzumatorji so še dolgo po zaužitju močno pijani in izlivajo iz sebe močno pokozlutino.
"Stari, zgledaš, kako da bi ti buhtula gorje zavdala!
Ti sploh ne veš, ka te to ubije, jelda. Probej."
burek
burek -a m (u) gastr. orientalsko pecivo iz listnatega testa z nadevom: burek s sirom; mesni burek; slani štrudel
Njegova germansko-slovanska ustreznica je štrudelj (jabolčni/sirov zavitek; ljubko imenovan tudi burek sa šećerom, predvsem po prizoru iz filma Kajmak in marmelada, ko Džuro Tanji reče, da njena mama peče burek sa šećerom).
V pogovornem jeziku pomeni burek tudi bedaka, nesposobneža. Primer: "Ste pa res eni bureki!" Seveda je v tej žaljivi rabi besede bolj ali manj prikrita šovinistična ali rasistična vsebina; burek v tem pomenu implicira zabitega in nesposobnega južnjaka, Balkanca oz. Orientalca. Znani ljubljanski grafit iz 80. let je razglašal: BUREK? NEIN, DANKE! Pomen grafita je bil, kajpada, jasen: nočemo Juge, Balkana in Orienta, temveč Zahod, Nemčijo in Evropo.*
Branko Gradišnik je svoje čase govoril, da je burek beseda, ki združuje Vzhod in Zahod. Če namreč prebereš "burek" nazaj, dobiš besedo "kerub" (//Kerub, jej burek!//). Njegovo interpretacijo bi nemara lahko malce...