Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Čebelar
Čebelar je slabšalni izraz, ki se uporablja za osebo, ki stori nekaj kar nam ni všeč, ali nam preprosto ni všeč.
V zadnjem času(polpretekli zgodovini),ko so se čebelarji borili proti varoji s prepovedanimi sredstvi, vsi vpleteni pa so solidarno molčali več let, so postali čebelarji sinonim za ljudi, ki pod krinko prijaznih tipov, naravovarstva in ekološke pridelave dobrin, potuhnjeno in pajdaško zlizani s stroko in inšpekcijskimi službami ščitijo svoje interese.
"Res nam je dala največ naloge, ker čebelar stari!"
"On kr pride pa misl da lah dela kr hoče. Čebelar en."
"Čebelar preklet!"
tudi poimenovanje Lojzeta Petrleta
čeh
1. prebivalec Češke
2. protipomenka od (Car)
3. Za nekoga ki je neumen oz. zabit mu pravimo čeh oziroma prekleti čeh
V množici kontekstov se slabševalna oznaka obarva nekoliko bolj pozitivno v smislu čudaškosti, izvenpovprečnosti ali celo presenetljive iznajdljivosti.
Ob tem je zanimivo in povedno, da je ozemlje Češke nekoč pripadalo med drugim tudi plemenu Boi, ki so dali svetu izraz boem.
4. v severovzhodni Sloveniji izraz za fanta (čehi so se stepli - fantje so se stepli)
5. danes poimenovanje škode, nekoč motorja java ali ČZ ("Če nimaš denarja za nemca = BMW-ja, morš pa čeha vozit.")
6. duhovito in pronicljivo pameten človek, ki mu nič ne uspe (animirani film A je to?)
čipkarski krožek
Šaljiv izraz za primer, ko kaka oseba na položaju, predvsem v šolstvu (npr. ravnateljica), pride v razred in, prepričana, da ga lahko z lahkoto obvlada, posede dijake v krog in jim kaj razlaga, dijaki pa strmijo vanjo kot v kako čudo.
"Pol je pa pršla pa je takoj začela tist svoj čipkarski krpžek zganjat."
"Sem pogledala skozi vrata - in kaj vidim: čipkarski krožek!"
čreva
Ta izraz, ki v knjižnem jeziku pomeni drob(ovje), v pogovornem jeziku lahko označuje tudi vsako gibko plastično ali gumeno cevko, zlasti če obdaja verigo ali jeklenico in ima premer vsaj 10 cm. Motivacija poimenoavnja namreč izvira v dejstvu, da so čreva včasih polnili z raznimi žiti in mesnimi ostanki, s čimer so nastale klobase, primera pa velja toliko bolj, če je cevka prozorna. Tudi v hrvaščini se beseda crijeva rabi za cevko.
Tako recimo rečejo na kakem javnem uradu, ko je konec uradnih ur: "Daj čreva na vrata, da ne bodo hodili noter." Na teh črevih je namreč tudi ključavnica.
čuna
1. Frajerski izraz za moški spolni organ, penis.
Ko sva sedela v parku, me je prijela za čuno.
//Ni in ni se naveličala moje čune.//
Njegov kurac je bil kot čuna, samo manjši.
//Med predavanjem geografije ga je Ana neprestano gledala v čuno.//
čuske
Slangovski ljubljanski izraz, nastal iz nemškega Tschues s krepilno členico -ke. Poudarjena različica je čuske buske (naglas na prvem zlogu).
dati C
C v izrazu "dati C" pomeni angleški cancel. Izraz pomeni torej isto kot "skenslati" (tudi iz besede to cancel), "odjebati", "zavreči", "odreči".
dati kajlo
Zabiti nekoga, mu zapreti usta s tem, kar si rekel; tudi zakajlati. Izraz se uporablja ob dobri argumentaciji oz. pri zatretju pogovora zato, saj so ljudje že iz davnih časov pravili (in še danes pravijo) kajla ponavadi trikotnemu kosu lesa, ki si ga zabil pod predmet; ponavadi sod, vrata ali kolo, da se le-ta ni premaknil/a.
A: Kaj delaš?
B: Te nič ne briga!
C: Ooo, kajla!
Kasneje se je izraz uporabljal tudi kot slovenska sarkastična različica avstralske pop pevke Kylie Minogue.
Kajla je pa seksi v novem video spotu!
dati v pečico
Slangovski izraz med malo starejšimi (generacija rojstva 1986) v pomenu dobiti otroka. Izraz je širok, lahko zajema celo poroko kot pripravo na oblikovanje družine, zaploditev in rojstvo.
"Ja, ja, te je zagrabilo, a? Pa sta dala v pečico ..."
-
"Kdaj bova pa kaj dala v pečico?"
-
"A midva? Da bi že dala v poečico ... Ne vem, jaz moram prej še diplomirati ..."
dati v sveto olje
izraz, dati nekoga v sveto olje, ki sicer namiguje na že itak žargonski izraz za obred posmrtnega slovesa iz nabora obredij rimokatoliške cerkve, je pomensko svojemu vzorniku dokaj blizu. Pomeni namreč, da je nekdo nekoga drugega (ki je prvemu bržčas za povrh še slepo zaupal) grdo prevaral, opetnajstil in ga okoli prinesel. Za izraz, ki ga je mogoče (sicer ne prav pogosto) slišati od kakega Ljubljančana, se zdi, da se nananša predvsem na poslovne prevare.