Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Da se ne cepmo
"Tole v petek, alkohol pa to...se začne ob 21ih in kao da bodo not spuščali dokler bo plac...jaz ne bi bla 21.00 tam, ne pa ure kasnej, "da se ne cepmo"...
"Da se ne cepimo": da ne pridemo na vrata Cvetličarne in rečejo, vse je polno, kar obrnite se. Oziroma: Bodimo točni, da "se ne bomo cepli", ker nas potem ne bodo spustili noter.
Joj "sem se cepu", ker sem mislil, da je bus že ob 8ih.
By JJZ aka Jerra
dati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."
dekniti
(dov.) = potiho, delikatno prdniti
Primer:
"Si slišal? Enega sem ravnokar deknil".
dopičič
-a, zelo kratko krilo, tudi mini
beseda pride iz opisa dolžine krila, saj ta bore malo skriva in sega do ženskega sramnega predela.
//primer//:
Zjutraj na kavi: "Včeraj sem bil na festivalu balkanske turbofolk glasbe ... v življenju še nisem videl toliko dopičičev na kupu, kot tam pod odrom."
drekobel
**drekobel** je merska enota, ki opisuje straniščni smrad; 0 - 30 drB (drekobelov) je znosen smrad, 30 - 50 drB je močnejši smrad , na stranišče se odpravimo le, če je nuja. 50 - 100 drB je močan smrad, odpravimo se na drugo stranišče ali počakamo še vsaj pol ure. 100 drB naprej - močan smrad, stranišča se ognemo vsaj za 100m in 2 dni. Enota je nastala naključno, 24.7.13 zvečer, ko sem za kolegom odšel na stranišče, a sem se ga zaradi visoke stopnje drekobelov izogibal do konca večera. Avtor; Ajsav Cevakil
Drek v ventilatorju
Okoliščine, ki si jih nikakor ne želimo. Ko je nekaj slabo oziroma pokvarjeno, in je potrebno veliko znanja, truda in časa za vzpostavit normalno stanje. Tako kot očistiti drek, ki ga je na vse strani raznesel ventilator.
Naprimer: Ključ od avta sem zaklenil, nimam rezervnega, pa imam drek v ventilatorju.
drek za vüja počiti
prevod iz prekmurščine: Dreku zaušnicu primazati. Izraz pomeni, v že tako kritičnem trenutku narediti nekaj najslabšega ali predlagati nespametno rešitev - torej drek le še bolj razmazati oziroma povzročiti še večje sranje. To dejanje se pogosto pripiše ne preveč brihtnim ljudem, ki s svojimi predlogi ali dejanji le še poslabšajo situacijo.
Primer rabe: Že pa je drek za vüja počo. (//Že spet je dreku zaušnicu primazal.//)
Dobesedno: Drek je za uho počil.
Na Primorskem se včasih sliši podoben stavek "dati dreku focn" ("Na, zdej sem pej dal dreku focn.")
Rokovnjaško: Si je z drekom rit obrisal.
drugače
Še eno mašilo. Zamenljivo s sicer. Uvaja neko novo informacijo, ne pa nasprotja, kot je to v knjižnem jeziku.
Primer (dopisovanje dveh študentov o izpitu):
URŠKA: Čudno, da se nisva videla. Mogoče si prišel malo kasneje, pa si pisal z živilci v D1, ker nas so prestavili v Ž3. Kako ti pa je šel test?
ROLI: Ja, res sem pisal v Ž3, pol se pa zato nosva videla. Drugače pa je bil izpit kar OK.
V knjižnem jeziku bi zadnjo poved mirno napisali tudi brez drugače/sicer, ker dejansko nima nikakršne protivne vloge. Dano besedo bi uporabili le v takšnem primeru: Peta naloga je bila res težavna, pa tudi z verižnimi indeksi sem se matral. drugače pa izpit ni bil težak. V pogovornem jeziku drugače uvaja nov odgovor (prvi je bil, kje sem pisal izpit, drugi, kako sem ga odpisal).
dsng
Dojel/a sem; nisem glup/a!!!
To je ko ti nekdo neki na dolg razlaga kej čist normalnga
oz. tistega kar razumeš.
Npr.: Zobotrebec tanka je paličica iz lesa, ki je dolga 9 do 10 cm in ima profil kroga (če je izdelan s stružnico) - ali pa profil nedoločene koničaste oblike, kadar gre za ročno delo tradicionalnih proizvajalcev (v Sloveniji npr. Ribnica). Če je ročno izdelan je iz leskovine, strojno izdelani pa ponavadi iz bukve. Ta pripomoček je namenjen čiščenju ostankov hrane izza zob, oziroma čiščenju presredkov med zobmi. Je obvezen del servirnega pribora ob pogrinjku (sol, poper in zobotrebci).
Preprosto pa rečeš: to je tist s čimer si pucaš zobe.
In pol rečš dsng.