Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
s prazno ritjo je lahko spat
Pojav, ko je dojenček cel teden zaprt ter ga vse dneve in noči šraufa in zvija, nato pa se enkrat končno sprazni in gladko oddrnjoha celo noč.
Priložnostno bi se reklo dalo uporabiti tudi za ljudi brez neke omembe vredne imovine (ali pa s pošteno pridobljeno), ki ponoči ne dobivajo čirov na želodcu od skrbi, kdaj jim bo kdo kaj ukradel oz. kdaj jim bodo na vrata potrkali policaji.
stekli polž
Naslov izmišljene pravljice, ki ga starši uporabijo, ko se jim ne da pripovedovati zgodb. Ponavadi nastopa skupaj z Jaro kačo, starši pa predstavijo obe pravljici s svojimi dobrimi lastnostmi tako, da se otrok ne more odločiti, katero bi raje slišal.
Primer uporabe:
- Rad bi pravljico za lahko noč!
- Bi raje tisto o Jari kači ali o Steklem polžu?
- O Steklem polžu!
- Ampak o Jari kači je daljša.
- No, pa o Jari kači.
- Ampak o Steklem polžu je lepša.
- No, pa o steklem polžu ...
Pomensko vprašanje:
Jara kača je mlada kača. Za "steklega" polža pa so me prepričevali celo za troje: a) steklinastega (bolnega) polža, b) polža, ki je začel teči (shodil, splaval, stekel), c) nekateri celo govorijo o "steklenem" polžu (polž, skozi katerega vidiš, in ga pravzaprav ni)
Glej tudi Fran Milčinski: Od jare kače in steklega polža.
svaljkati se
zaničevalno požasno premikanje, postajanje
Zdaj vem, zakaj se reče nedeljski voznik! Došél sem kolono, ki se je po regionalki celo pot svaljkala 50 do 70 in je nikakor ni bilo mogoče prehiteti.
//V sobot zvečer je bilo divje, tako da sem se celo nedeljo samo svaljkal na sedežni.//
šauflanje
beseda se na štajerskem koncu tradicionalno uporablja za kidanje snega pozimi. Beseda izvira iz nemščine, kjer se uporablja naveza za lopato ("schaufel" - /šaufel/) in njeno popačenko - "šafla".
V zadnjem času pa prihaja vedno bolj do izraza njena povezava s plesom, čago, pitjem, nekakšen prevod iz angleške različice 'shuffling'
primeri uporabe:
- (tradicionalno) "Jojmene, koliko snega! Kdo gre šauflat ven?"
- (novo) "Gremo ga šauflat!", "Vsaki dan ga šauflamo!", "Sosedi so ga šauflali celo noč, sploh se nisem mogla učit."
šibati
hitro voziti
"Je pa šibal skozi vas!"
Ker se med hitro vožnjo sprošča piš kot ga sprošča bič ali palica (šiba), ko gre skozi zrak.
Prodajale so se celo nalepke za avto, največkrat so jih lepili spačkisti, z napisom: "Matr šibam!" (Madonca, kako hitro vozim!)
Tudi, ko nekomu rečemo, naj se čim prej spelje:
"Ej, šibaj! Ajd, šibando."
šiptar
Albanec (izhajajoč iz samopoimenovanja; enako kot esterajher (Avstrijec), dojčer (Nemec), italjano (Italijan)
Poleg gornjega nevtralnega pomena, je lahko tudi zaničevalnica ali celo psovka. Npr.:
1. smrdiš kot šiptar - vonj po žarki ovčji masti
2. šiptarska solata - marihuana
3. hinaviš kot šiptar - neiskrenost in zahrbtnost
4. hočeš na svoje kot šiptar - nekdo, ki si mu vse dal, te je pustil na cedilu
5. šiptarsko prijateljstvo - rediti kačo na prsih
6. šiptarski trgovec - preprodajalec (švercer) droge
7. šiptarski zet - nekdo, ki te zrine iz hiše oz. stanovanja
8. nekdo, ki na spletu prikriva identiteto (tako kot slovenski poslanec iz stranke SNS, ki so ga zaprli zaradi izsiljevanja): "Sem te prepoznal na forumu, čeprav se greš šiptarja!" ali "Se skrivaš za šiptarsko iredentiteto?"
špec kahla
špecati = zatožiti
tožibaba
Primer:
Janez je zašpecal prijatelje, zato so ga po tem vsi klicali špeckahla
Celo grafit je bil v LJ - Janša špeckahla
tudi: Povedal te bom!
štrebar
Štrebar označuje pridnega, marljivega, umirjenega, discipliniranega učenca, ki se pedantno do zadnje pičice nauči vsega na pamet. Ker so taki učenci navadno manj opazni, se včasih zdijo prosojni, celo dolgočasni, neduhoviti, nesamoiniciativni, duhovno ozki, neinovativni, nesamostojni; zato tudi ta izraz prehaja v rahlo slabšalnega.
švinglati
Med nemcisti ljubljanske FF sem slišal ta glagol nekako v pomenu "šlepati se pri izpitu", torej brez večjega truda s prepisovanjem ali kakimi drugimi nedovoljenimi načini priti do dobre ocene. Profesorjev, pri katerih se švingla, očitno to ne moti oz. tolerirajo tudi takšno početje. Torej, če ne znaš, nič hudega, kar s skripto na izpit, tako ali tako celo uro križanke rešuje ali pa kaj bere, se boš že nekako prešvinglal.
Čudi me, zakaj sem ga slišal ravno med nemcisti, kajti izvirno je to štajerska beseda, pomen "plonkati". Mariborčani sploh nikoli ne plonkajo, vedno le švinglajo, in tudi nimajo plonkcegelcev, ampak le švinglceglce ali kar na kratko švinglce.
Dostopnost