Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ošmekati se
ošmekati se, tudi ušmekati se, ošmekam se dov., ošmekaj se; ošmekal in ošmekala
1. obleči se in se nališpati, se lepo urediti, morda bolj, kot je pričakovano: mati se je že ošmekala; matr si se ošmekal
2. brez povratno osebnega zaimka: ošmekati, pošmekati, s tožilnikom: ošmekati računalnik, pošmekati motor; kupil je rabljen motor, potem pa ga je sam tako pošmekal
(p)ošmekan -a -o: sem že ošmekana, kdaj gremo?, pošmekala sta se za v gledališče
označkati
Že kar termin, ki v biotehnologiji pomeni vezavo kakega markerja (poročevalske beljakovine, protitelesa ...) na DNk ali kako drugo strukturo, da jo potem lahko opazujemo.
pancer
Če je moški zelo zelo poslušen svoji punci ali ženi, potem ni več copata, ampak pancer!
pigchickizem
struja zbiranja zatipkank na msn-ju s področja statistične znanosti
(primer: good night, plo, klup, menister, kura, drobniš, čččč, googd night, micro-ludilo, hvala hvača, sper pig, measure of fot, potem lahko oblećem kar že umazano trebirko, voli, ...)
pognati korenine
Izraz, ki označuje dejanje posameznika, ki koga prosi, naj mu, čeprav je sredi dela, malo odstopi računalnik, da kaj nujnega pogleda, samo za trenutek, potem pa se pregledovanje razvleče in celo razširi na druge, nenujne stvari, tako da prvotni sedelec za računalnikom nikakor ne more spet delati.
Torej: kam se vrineš, potem pa mečkaš ...
Šaljivo: pognati koreninice
pogoltniti
Pogoltneš ali požreš, kadar se ti zgodi krivica ali te kaj silno vznejevolji, pa se obrzdaš in poskusiš pozabiti ter se nič vidno ne razjeziš.
"Cel mesec smo se menili, da gremo skupaj smučat, potem je pa odpovedala ... Ampak kaj boš - moraš pogoltnit."
Požreš še zlasti, kadar je prizadet tvoj ponos.
po mengeško
vzvišeno; kot da bi bil sam na svetu; užaljeno, če ga premalo upoštevaš
kamniško (meščansko; najprej purger, potem Slovenec), domžalsko (delavsko-meščansko; malo meščan, malo kmet, malo delavec, malo obrtnik, malo trgovec,malo Slovenec), mengeško (malomalomeščansko; frajtonersko in ozko slovensko)
"Lej ga! Tale pa žmigavce čist po mengeško daje." = sploh ne vklaplja smernikov, ker misli, da je sam na svetu in se mu morajo vsi prilagajati.
poseksam te ponochy
Pogovor med dvema osebama, v tem primeru sta to dve punci:
[Punci A in B se sprehajata po pločniku, mimo pride grd fant/moški.]
A: O, lej tega tipa!
B: Poseksam ga ponochy!
A: Mmmmm...
To sta nekega dne prekopirali ! dve punci umetniške gimnazije. Sedaj se to že bolj pogosto uporablja, pomeni pa to da ti nekdo ni všeč in rečeš da ga poseksaš ponoči. V primeru pa da ti je nekdo všeč pa rečeš da ga poseksaš podnevi. Če si neopredeljen in ne veš ali ti je nekdo všeć ali ne, potem rečeš da ga poseksaš v snu ali pa ob svitu. kr neki !
Lahko pa uporabimo frazo: vrečka na glavo
vendar je to bolj v uporabi kadar oseba ni preveč lepa v obraz telo nam je pa všeč.
----
* (op. p.) Fraza 'poseksam te ponochy', ki z naivno nagajivostjo in s hladnim distanciranim postmodernizmom spominja na drobec, haikujski grafit, ki ga je organ pregona le na pol popackal...
* Zatorej ni čudno, da se deklice sedaj po medmrežju prepirajo katera ga je prva izustila (glej zgoraj ^).
* ob koncu šestdesetih let je bilo kar...
pozdravi
Ko se opazimo, se pozdravimo. Natančneje, ko koga pozdravimo, nam ta odzdravi. Pozdrav je zelo blizu ogovoru. Pričakovati je, da se raznolikost pozdravljajočih oseb odraža tudi v pozdravih, ki kažejo na narečno, starostno, družbeno in morda tudi poklicno pripadnost. Zlasti zanimivi bi bili pozdravi, ki bi zahtevali natančno določen odzdrav.
* pozdrav - najpreprostejši pozdrav, lahko ljubkovalno pozdravček
* dobro jutro, dober dan, dober večer - v slovanskih in širše indoevropskih jezikih klasični pozdravi
* zdravo - beseda se povezuje z vzhodno Slovenijo in socialističnimi časi, dejansko je zelo stara: ekvivalent rimskega ave, recimo v Ave Maria, ki se v slovenščino prevaja kot zdrava Marija ali pozdravljena Marija (nenazadnje je koren tudi v besedi pozdraviti)
* živijo - tudi živio, saj verjetno izhaja iz sbskohrvaškega živio < živil v pomenu naj živi (v slovenščini tudi živel [kralj]), morda pa tudi okrajšano iz naj živijo (?); okrajšano živ deluje sproščeno in prijazno, bolj intimno
* se...
pozdrav z Notranjske
Pozdrav (i)z Notranjske označuje vse nenavadne zvoke, ki prihajajo iz notranjosti telesa, torej prebavnega trakta. Navadno se sicer povezuje s prdenjem, lahko pa tudi s spahovanjem in riganjem.
Zveza je razširjena med mlajšimi do ok. 35 let.
"Klobas pa ne maram, ker potem so pa pozdravi z Notranjske ..."