Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
iti po francosko
oditi brez pozdrava oz. slovesa
narediti se neumnega
zelo verjetno se je ta fraza razširila zaradi zanimivega dogodka, ki se je pripetil leta 1717 v dresdnu (nemčija).
sloviti virtuoz louis marchand, organist in čembalist na dvoru kralja louisa XIV, je bil na svojem potovanju po nemških deželah, s strani takrat manj znanega johanna sebastiana bacha, izzvan na glasbeni dvoboj.
marchand naj bi na predvečer tekmovanja skrivaj prisluškoval bachovim pripravam in nato še v isti noči nenapovedano odpotoval, ne da bi o tem kogarkoli obvestil.
dvoboj je tako odpadel, nemški zlobni jeziki pa so frazo "iti po francosko" začeli uporabljati za tiste, ki se naredijo neumne in odidejo brez besed ali pozdrava.
več o tem bo mogoče prebrati v zelo nenavadni knjigi "psi", ki bo izšla 7.7.2009 in bo med drugim razkrila eno največjih glasbenih skrivnosti, povezanih s tem dogodkom.
iti v Bevke
(1) Na Vrhniki in povsod v okolici pravimo, če nekdo omenja središče sveta, da "je šel v Bevke".
(2)Fraza se velikokrat uporablja, če hočemo reči, da je oseba šla nekam, pa vsi vedo kam (glej center sveta) Razlog je predvsem v tem, da Bevke ležijo "v središču sveta".
A: Kam je šel Jure??
//B: Ma u Bevke!//
iti v Mižale
zaspati
Ko pojemo najboljšo večerjo, si pogledamo najbolj smešno risanko na TV in poslušamo najlepšo pravljico po radiu, potem je nemogoče iti enostavno in naravnost spat. Zato se takrat odpravimo nekam daleč v najbolj zanimivi kraj Mižale, za kar moramo samo zamižati in že smo tam. Nekateri drugi gredo potem rajši na potovanje v Pančevo, kjer bodo najslajše spančkali. Tretji pa pred tem skočijo še v Hotemaže, ki so celo nekoliko podobne pižami.
Primorci (beri Postojna in podobno govereči) smo besedno zvezo malenkost spremenili, da bi ne bila tako slovenska. Pri nas je torej "iti u Mižule"
podobno:
(b)iti/pasti v horizontalo
Čuri Muri v Afriko (po istoimenski slikanici)
zalegniti
ja pa kaj še
Tako zavrnemo nekoga, ki zahteva preveč. Pri tem smo zmerno ogorčeni, ravno toliko, da se vidi, da gre za zavrnitev, hkrati pa deluje kot vprašanje.
"Dej mi pr'nes' mal' čokolade ... pa še en sok ... aja, pa k' si tam še uno maj'co... Aja, pa še neki bi te prosu - a bi šu loh še v trgovino po pijačo?"
"Ja pa kaj še!?"
Večkrat se fraza dopolni še z retoričnim vprašanjem: "pa kaj še - glasbeno željo?" pri čemer je seveda očitno, da glasbena želja ne bo izpolnjena - še več, nekdo zahteva preveč.
japček, jabček
Človek, ki govori neumnosti, nesmisle in/ali se neumno obnaša, vede in je pri tem pogosto smešen.
javnica
a) PR-ovka, piarovka, pi-ar-ovka, pjarovka, pijarovka; strokovnjakinja za odnose z javnostjo.
Primer: "Tony Blair je, z opravičilom, da mora na sprejem h kraljici Elizabeti, pojasnjevanje zapleta prepustil svoji javnici."
Tečna in vsiljiva javnica je (gnjavnik)/ca.
> gl. (hugo)
b) Tudi zaničljivo in dvoumno namigujoč na to, da ženska poleg odnosov z javnostjo skrbi tudi za posteljne užitke delodajalca. Gre za odnose z javnostima: javno in zasebno.
"Ona je pri njem javnica za obe javnosti!"
"Cerar je v tem mandatu zamenjal že tri javnice." (https://twitter.com/BernardBrscic)
"Ko je postala njegova javnica, jo je Šarec zaposlil na Sovi."
Jebela cesta
Originalno je "bela cesta" pomenila pot, ki vodi na vešala, bela je bila zaradi cvetja, ki so ga pod noge posipali obsojencem na smrt.
Iz 60. let je znana fraza: bela cesta je običajno makadamska pot z luknjami in drobirjem po kateri voznik dviga oblake prahu, zato mora avto po taki vožnji peljati avto v avtopralnico. Zmotno je mišljenje, da je to oblika kletvice, razen morda, če voznik špara in si avto pomiva pred hišo s svojo vrtno cevjo in šamponom, opazuje pa ga brezdelni sosed, ki negodovanje voznika razume kot jebena cesta.
Lahko bi dodali, da "jebela cesta" sicer ni prava kletvica, je pa prikrito, na videz nedolžno nadomestilo zanjo. Po nastanku Države SHS in nato Jugoslavije so se kletvice in srbskega in hrvaškega jezikovnega prostora, med njimi zlasti raznolična raba glagola "jebati", vse pogosteje pojavljale v vsakdanjem pogovornem jeziku. Pri tem je prišlo do transformacij, kot je, na primer, sprememba krepkega izraza "jebem ti" v "jebenti", ki je bolj medmet kot kaj drugega. ...
jebemti mater kosmato
Beseda s katero nekomu mater jebeš in jo hkrati užališ, s tem da ji rečeš, da je kosmata kot pes.
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
jebem ti papigo
Kletvica, ki se jo uporablja le med ljudmi, ki imajo papigo. Če je papiga zraven po tem, ko rečeš, da mu jebeš papigo tudi primeš prej omenjeno ptico in jo res pojebeš.
jebi ga - original
Ko je v kino prišel slovenski film Jebi ga, so si mladi (sam sem takrat končeval osnovno šolo) dali duška in kot odgovor na kako žalostno novico o kaki krivici ali neumnosti na veliko zakleli "jebi ga!". Da pa ne bi izpadli kot nevzgojenci, so pristavili še "original" (angleška izgovorjava), s čimer so hoteli povedati, da niso sami krivi za tako rabo besed, saj samo citirajo naslov filma. Običajna je bila tudi posebna gesta z rokami, ko si dodal svoj "original": prsti so bili stisnjeni v pest, le kazalec in palec sta bila sproščena in vzporedna - s to držo si potem potegnil na višini brade v desno in s tem nakazal pripis k naslovu Jebi ga - original.
V hitri elektronski komunikaciji se je uveljavil zapis "jbg".